Slo-Tech - Znani so vsi letošnji dobitniki Nobelovih nagrad. Nagrado švedske centralne banke za ekonomijo, ki ni del originalnih Nobelovih nagrad in jo podeljujejo v spomin na Alfreda Nobela, letos prejmejo polovico David Card z Berkeleyja za empirične prispevke k ekonomiki dela in po četrtino Joshua D. Angrist z MIT-a in Guido W. Imbens s Stanforda za metodološke prispevke k analizi vzročnih razmerij. Trojica je proučevala naravne poizkuse in pokazala, kako lahko ponudijo odgovore na ključna vprašanja o družbi. Nagrada znaša 10 milijonov švedskih kron, kar je slab milijon evrov.

V eksperimentalnih vedah, kot je medicina, smo navajeni poizkuse izvajati z randomiziranimi kontrolnimi skupinami. Posameznike naključno razvrstimo v dve skupini, ki se razlikujeta le po proučevani spremenljivki, najraje tako, da niti preiskovanci niti preiskovalci sproti ne vedo, v kateri skupini so. V družbi so takšni poizkusi nemogoči, saj ne moremo ljudi prisiliti, naj predčasno končajo šolanje ali pa se ne...

Slo-Tech - Podelili so že 31. Ig Nobelove nagrade, ki jih kot pozitivno parodijo na Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1991. Nagrade podelijo za resne znanstvene dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, nato pa jih pripravijo do razmišljanja. Tudi sama prireditev je primerno norčava, saj na primer vsebuje predavanja 24/7, na katerih prejemniki svoje delo predstavijo dvakrat: enkrat v 24 sekundah in drugič v sedmih besedah. Letošnja prireditev je zaradi epidemije potekala prek spleta, nagrajenci pa zato niso nič manj zanimivi.

Letošnji prejemniki nagrad so:

• za biologijo Susanne Schötz (Švedska) za raziskave različnih vrst zvokov in oglašanja, ki jih oddajajo domače mačke;
• za ekologijo Leila Satari, Alba Guillén, Àngela Vidal-Verdú in Manuel Porcar (Španija, Iran) za genetsko analizo bakterij v odsluženi žvečilnih gumijih, ki so prilepljeni na pločnike v različnih državah;
• za kemijo Jörg Wicker, Nicolas Krauter, Bettina Derstroff, Christof Stönner, Efstratios Bourtsoukidis, Achim Edtbauer, Jochen...

Slo-Tech - Zaključil se je podaljšani teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, ki ga že tradicionalno zaokrožuje nagrada za ekonomijo, ki jo švedska centralna banka podeljuje v spomin Alfreda Nobela. Nagrado prejmeta ekonomista s Stanforda Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson za izboljšave teorije dražb in odkritje novih oblik dražb. Z njunimi dognanji je možno dražiti tudi dobrine in storitve, ki jih na klasičen način ni možno, denimo radijske frekvence.

Dražbe se na prvi pogled zdijo preproste. Prodajalec pač proda ponudniku najvišje cene, kupci pa želijo kupiti od prodajalca z najnižjo ceno. A dražbe obstajajo v več oblikah, od oblike dražbe pa je odvisen tudi njen izid. Analiza končnega izkupička je zapletena, ker se dražitelji ravnajo po informacijah, ki jih imajo, in po informacijah, za katere verjamejo, da jih imajo konkurenti. Prav tako se danes draži več blaga in storitev kot kdajkoli prej. To niso več le vreče krompirja ali redke slike, temveč tudi neoprijemljive pravice,...

Nobelove nagrade - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili za raziskave na področju vesolja, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti. Za odkritje, da je nastajanje črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti, prejme polovico nagrade britanski matematik in fizik Roger Penrose. Drugo polovico pa za odkritje, da je v središču naše galaksije Rimske ceste supermasiven objekt, najverjetneje črna luknja, prejmeta nemški astrofizik Reinhard Genzel in ameriška astronominja Andrea Ghez. Nagrade bodo prejeli na svečani slovesnosti decembra.

Čim masivnejši je objekt, višja je ubežna hitrost. Ker je hitrost svetlobe končna, dasiravno zelo visoka, so se že v 18. stoletju nekateri raziskovalci vpraševali, ali bi lahko obstajali temni objekti, ki bi imeli ubežno hitrost višjo od svetlobe. John Michell je že leta 1783 izračunal, da bi imela zvezda z enako gostoto kot Sonce, a 500-krat večjim premerom, ubežno hitrost višjo od hitrosti svetlobe. Pierre-Simon Laplace je leta 1799...

Slo-Tech - Švedska centralna banka Riksbank je sporočila, da začenjajo preizkušanje digitalne državne valute e-krona. Od te najave do uporabe je še dolga in negotova pot, a če se bo to zgodilo, bo digitalna valuta uporabna za vse vsakodnevno bančne aktivnosti s prebivalstvom, denimo plačila, pologe in dvige ter mobilna plačila s pametnimi telefoni. V projektu bodo preizkusili in pokazali, kako bi javnost lahko uporabljala e-krono.

Digitalne valute, ki jih izdajo centralne banke (CBDC) so običajni denar, ki pa obstaja v digitalni obliki. V tem se razlikujejo od kriptovalut, ki niso pod oblastjo nobene države in nad emisijo ni nadzora. Centralne banke so zaradi vzpona kriptovalut, prihajajočih alternativnih digitalnih valut (Facebook Libra) in upadom zanimanja za gotovino začele iskati nove rešitve, kjer so visoko na seznamu digitalne valute. Švedska je idealen laboratorij. Poizkus bo tekel leto dni. Uporabljal bo tehnologijo veriženja blokov (Distributed Ledger Technology), ki jo bo...

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Slo-Tech - Z današnjo razglasitvijo prejemnika nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela od leta 1969 podeljuje švedska centralna banka, se končuje podaljšani Nobelov teden. Letošnji nagrajenec je ameriški ekonomist Richard H. Thaler, ki si jo je prislužil s svojimi prispevki k vedenjski ekonomiji. To je veja ekonomije, ki uporablja tudi dognanja psihologije in skuša opisati delovanje ljudi, ki ni vedno razložljivo kot popolnoma racionalno.

V ekonomiji moramo poenostavljati, da lahko sestavimo uporabne modele. Ti največkrat predpostavljajo, da imajo ljudje popolne informacije, da so popolnoma racionalni in da zasledujejo lastno korist. Toda resničnost se često ne ujema z rezultati takšnih modelov, ker smo ljudje kompleksna bitja. Thaler je raziskoval zlasti fenomene omejene...

Nobelove nagrade - V Stockholmu so danes razglasili še zadnjega prejemnika letošnje Nobelove nagrade. Za dosežke na področju ekonomije bo nagrado prejel Angus Deaton za analizo potrošnje, revščine in blaginje. Nagrado podeljuje švedska centralna banka in ne sodi med izvirnih pet Nobelovih nagrad, saj je Alfred Nobel ni predvidel v svoji oporoki. Podeljujejo jo od leta 1968 in se imenuje tudi nagrada v spomin Alfreda Nobela.

Deaton je nagrado prejel za tri dosežke. Okrog leta 1980 sta z John Muellbauerjem postavila sistem za oceno povpraševanja po različnih dobrinah (Almost Ideal Demand System), kasneje je raziskoval povezavo med potrošnjo in dohodkom, v zadnjih letih pa je z vprašalniki meril življenjski standard in revščino v deželah v razvoju....

Nobelove nagrade - Razglasitve prejemnikov Nobelovih nagrad se tradicionalno zaključijo z imenom nagrajenca za dosežke na področju ekonomije. Nagrado, ki jo v spomin Alfreda Nobela od leta 1969 podeljuje švedska centralna banka in ne sodi med oporočne nagrade, letos prejme francoski ekonomist Jean Tirole za analizo moči trga in regulacije.

Tirole je študiral inženirstvo na pariški politehniki, matematiko na Univerzi Paris-Dauphine ter doktoriral iz ekonomije na MIT-u. V svojem delu se ukvarja zlasti z vprašanjem, kako se na trgu obnašajo monopoli in oligopoli, za kar je tudi prejel nagrado. To je prva nagrada po polnih treh desetletjih, ki so jo podelili za delo na področju regulacije. Staffan Normark je v razglasitvi prejemnika nagrade pomenljivo...

Nobelove nagrade - Takole ob zaključku razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad vam dolgujemo še prejemnika te prestižne nagrade za dosežke na področju ekonomije. "Nepravo" Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki ni del Nobelove oporoke, temveč jo na pobudo švedske centralne banke podeljujejo šele od leta 1969, prejmejo trije ameriški ekonomisti: Eugene F. Fama, Lars Peter Hansen in Robert J. Shiller za "empirično analizo cen premoženja". To je šele šestič, da si to nagrado delijo trije ljudje. Doslej so jo največkrat, to je 22-krat, prejeli posamezniki, 17-krat pa dvojice.

Fama, Hansen in Shiller so se ukvarjali z analizo cen premoženja, iz katere so želeli izluščiti resnično in objektivno vrednost premoženja. Čeprav je cena vedno posledica dogovora med kupcem in prodajalcem, pa je ta lahko zaradi...

Slo-Tech - Danes so razglasili še prejemnika zadnje letošnje Nobelove nagrade. Že tradicionalno v ponedeljek po tednu razglasitev preostalih nagrajencev Švedska kraljeva akademija znanosti v Stockholmu sporoči imena nagrajencev za ekonomijo. Letošnjo nagrado Švedske narodne banke v spomin Alfreda Nobela prejmeta Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims iz ZDA za "empirične raziskave vzročnosti v makroekonomiji".

Nagrajenca sta v 70. in 80. letih preteklega stoletja raziskovala, kako ekonomska politika vpliva na ekonomijo in kako ekonomija potem vpliva na ekonomsko politiko. Gre za dvosmerni odnos medsebojnega sovplivanja, ki ima pomembne posledice za naš svet. Sestoji iz trajnih in začasnih...

Slo-Tech - Z razglasitvijo prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za mir, ki jo podeljuje Norveški odbor za Nobelovo nagrado, se je sklenil letošnji teden razglasitev Nobelovih nagrajencev. Nagrado prejmejo Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee (obe Liberija) in Tawakel Karman (Jemen) za svoj "nenasilni boj za varnost žensk in zaščito pravic žensk v delu za svetovni mir".

Ellen Johnson Sirleaf je bila leta 2006 prva demokratično izvoljena ženska predsednica v Afriki, in sicer v državi Liberiji. S svojim delom se zavzema za vzdrževanje miru v Liberiji, socialni in ekonomski razvoj ter izboljšanje položaja žensk. Leymah Gbowee je prav tako delovala v Liberiji, kjer je kot mirovna aktivistka leta 2002 ustanovila gibanje Women of Liberia Mass Action for Peace. Z njim je mobilizirala in organizirala ženske tudi preko medetničnih ločnic za nenasilne proteste in pozive, s čimer so končale državljansko...