Slo-Tech - Lanskega septembra je kazalo, da je spor glede najslavnejšega selfija na svetu končan. V primeru selfija, ki ga je posnela opica makak s fotoaparatom Davida Slaterja leta 2011, sta se PETA, ki je zastopala opico, in Slaterjev založnik poravnala. Na sodišče sta zato naslovila zahtevo, da tožbo zavrže, a je to ta teden presenetljivo odločilo, da poravnave ne sprejme. Pričakujemo lahko torej uradno sodbo.

Saga se vleče že dolgo. Ker je fotografije posnela opica, ki ne more biti lastnik avtorskih pravic, je Wikimedia Commons fotografije vključila v svoje baze kot javno dobro. Slater se s tem ni strinjal, a na koncu je patentni urad odločil, da je fotografija v javni lasti, ker Slater ni bistveno vplival na njen nastanek. Zgodba pa se tu ni končala, saj se je fotografija znašla v knjigi Wildlife Personalities, ki jo je leta 2015 napisal Slater. Zato je organizacija PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) vložila tožbo kot zastopnik opice in zahtevala, da se prihodki od te...

Slo-Tech - Končal se je najslavnejši spor o avtorskih pravicah nad selfijem, ki ga je posnela žival. Gre za serijo fotografij, ki jo je nevede leta 2011 posnel makak, ki je izpulil fotoaparat profesionalnemu fotografu Davidu Slaterju. Nekaj posnetkov, ki jih je makak posnel ob pritiskanju na gumbe, je bilo odličnih, zato se je hitro vnel spor nad njihovim lastništvom. Medtem ko je Slater trdil, da ima kot fotograf, ki je pripravil fotoaparat in opicam, dasiravno nenamerno,...

Slo-Tech - V ZDA se je končala bitka, katera geneza sega na indonezijski Sulawesi v letu 2011. Tedaj je znan britanski fotograf David Slater pomagal pri nastanku najbolj znanega avtoportreta na svetu. Toda ker ga je posnela opica, je fotografija javno dobro, čemur je Slater nasprotoval. Sedaj je patentni urad odločil, da fotografija ni avtorsko zaščiteno delo.

Slater je poleti leta 2011 potoval po tropskih gozdovih na Sulawesiju in posnel obilo fotografij makakov. Ko so makaki postajali čedalje zaupljivejši, je dobil zamisel, da bi jih poizkusil posneti čisto od blizu. Nastavil je fotoaparat na samodejni sprožilec in želel fotografirati, ko je ena izmed opica pograbila njegov fotoaparat in naredila nekaj neuporabnih posnetkov....

Reuters - Newyorško sodišče ima trenutno pred sabo zelo zanimiv primer o pravni naravi preko Twitterja (Facebooka, idr.) objavljenih fotografij, predvsem v kontekstu žurnalizma. Vprašanje je zelo aktualno. Medtem, ko so nekateri mnenja, da je objavljanje uporabniških fotografij nedostojno za ta resne časopise, drugi k temu celo vabijo, tretji pa kar potihoma kradejo in potem pod "vir" napišejo "Twitter". No, sodišče je zdaj odločilo, da je pravo glede tega vendarle jasno - da se to slednje pač ne sme.

Spor je sprožil Haitijski fotoreporter Daniel Morel, sicer nekdanji dolgoletni fotograf za ameriško tiskovno agencijo AP. Leta 2010, po uničujočem potresu na tej otoški državi, je na svojem Twitter streamu...

Techdirt - V začetku meseca je po netu zaokrožila zanimiva foto zgodba o fotografijah, ki so jih s pozabljenim fotoaparatom fotoreporterja Davida Slaterja ustvarili makaki v narodnem parku North Sulawesi v Indoneziji. Lavent je med delom za agencijo Caters news agency potoval po območju in fotografiral lokalno floro in favno, med drugim tudi to inteligentno in spretno vrsto primatov. Ena od samic je očitno našla njegov fotoaparat in se začela z njim igrati, pri tem pa...

Slashdot - Vojna med pirati in založniki se je te dni pošteno razplamtela. Ustanovitelji The Pirate Baya so izgubili pritožbo na prizivnem sodišču, ameriške oblasti so začele zasegati domene strani z nelegalno vsebino, a so pirati hitro vrnili udarec. Začeli so operacijo Payback (povračilo) kot odgovor na neuspelo pritožbo piratebayevcev, v sklopu katere izvajajo napad DDoS na stran Mednarodne federacije fonografske industrije (IFPI). Ta je tako že cel dan nedostopna, medtem ko so strani RIAA, MPAA, ameriškega Urada za avtorske pravice in Britanske fonografske industrije, ki so bile takisto napadene, že dostopne.

V svojem manifestu so zapisali tudi kratkoročne in dolgoročne predloge, ki jih želijo predložiti v razpravo. V naslednjih dveh do treh letih želijo skrajšati dobo, po kateri preide delo v javno last, na 25 let, ukinitev tožb za kršitev avtorskih pravic, skrajšanje trajanja patentov na 15 let oziroma na tri leta za neaktivne patente in ukinitev cenzure. Kasneje, čez 10 ali več let...