SemiAccurate - poroča, da je Intel objavil pomembno varnostno posodobitev za svoj slaboumno integrirani upravljalski koprocesor zaradi kritične varnostne ranljivosti, ki omogoča oddaljen dostop do vsakega sodobnega Intel x86 računalnika, mimo vseh mehanizmov operacijskega sistema.

Trenutno vse kaže na to, da se ranljivost aktivno zelo verjetno zlorablja že nekaj časa, zaradi česar je dovolj pomembna stranka Intelu bržkone zopet direktno naročila odpravo napake.

A ne skrbite, ni vse tako črno: Tudi AMDjev TrustZone je bil že večkrat tarča uspešnih napadov in AMD se trenutno ne more odločiti, kako obvezen del njegove platforme bo v prihodnosti njegov PSP koprocesor s podobnimi sposobnostmi kot Intelove AMT, SME in SBT tehnologije, ki jih je od Skylake arhitekture dalje skoraj nemogoče izključiti.

Slo-Tech - ARM TrustZone je desetletje stara tehnologija, ki omogoča poganjanje aplikacij v tim. varnem okolju. Ko ARM procesor teče v tim. "varnem načinu", ima programska oprema, ki teče na procesorju dostop do dodatnih funkcij in naprav, ki jih zunaj tega varnega okolja ne vidi. Tako ima programska oprema s preklopom v TrustZone dostop do kriptografskih funkcij in kriptografskih poverilnic, do katerih aplikacije, ki tečejo izven TrustZone nimajo dostopa. Qualcommova implementacija ARM TrustZone (Qualcomm je eden največjih proizvajalcev procesorjev za mobilne telefone) omogoča običajnim aplikacijam, da v tim. varno okolje, ki ga imenujejo Qualcomm Secure Execution Environment naloži tim. zaupanja vredne aplikacije (imenujejo se trustlets).

Omenjena tehnologija se uporablja tudi pri šifriranju notranjega pomnilnika mobilnega telefona. V ta namen Android uporablja tim. KeyMaster - gre za modul, ki teče v varnem okolju (tim. Trusted Execution Environment) in je popolnoma ločen od Androida...

Ars Technica - AMD je predstavil Opteron A1100, ki so ga bežno razkrili v začetku leta. Posebne pozornosti je vreden zato, ker gre za prvi strežniški procesor, ki ga je AMD izdelal na arhitekturi ARM.

Opteron A1100 Seattle ima osem 64-bitnih jeder ARM Cortex A57, ki so izdelani v 28 nm-tehnologiji. Paroma si delijo 1 MB drugonivojskega predpomnilnika, medtem ko je 8 MB tretjenivojskega predpomnilnika skupnega. Pomnilniška krmilnika podpirata DDR3 in DDR4 do skupne kapacitete 128 GB. Čip ima osem povezav za PCIe 3.0, osem vodil za SATA 3.0, dvakrat 10-gigabiten ethernet, I2C, SPI, UART. V kriptografskem koprocesorju najdemo vrsto namenskih vezij za AES, šifriranje z eliptičnimi krivuljami, RSA, SHA ter...

Ars Technica - V četrtek je ARM na novinarski konferenci v kalifornijski Santa Clari predstavil tehnične podrobnosti nove generacije arhitekture ARMv8, ki končno prinaša podporo za 64-bitno izvrševanje ukazov. Prvi procesorji z ARMv8 bodo na voljo prihodnje leto, prvi prototipi sistemov, ki jih bodo uporabljali, pa leta 2014.

ARM je najbolj priljubljena med RISC-arhitekturami (medtem ko je x86, ki jo imamo v osebnih računalnikih, CISC), ki jo v veliki meri uporabljamo, kadar sta ključni nizka cena in nizka poraba energije. Zato ni presenetljivo, da je velika večina procesorjev v pametnih telefonih, predvajalnikih glasbe, tabličnih računalnikih in vrsti drugih naprav prav arhitekture ARM. Vsi ti procesorji so 32-bitni (v resnici imajo že 40-bitno virtualno naslavljanje za...

Daily Tech - Verjetno se večina izmed vas spominja gumba "Turbo" na starih x86 računalnikih. Omenjen Turbo se je tekom razvoja računalnikov opustil, vendar je MSI na letošnjem Computexu predstavil prenosnik GX600, na katerem poleg gumba za vklop računalnika najdemo tudi omenjeni Turbo. S pritiskom na gumb se poveča FSB procesorja in dvigne frekvenco procesorja za dvajset odstotkov, vendar pod pogojem, da je prenosnik priključen v električno omrežje. Srce prenosnika predstavlja Intelov Core 2 Duo procesor, za prikaz slike na zaslonu pa skrbi grafična kartica GeForce 8600M GT s 512 MB pomnilnika.

Več o tem na Daily Tech-u.

News.com - Do Intel Developer Foruma je še nekaj dni, vendar so se kot običajo že začele pojavljati prve (seveda neuradne) novice o novostih, ki jih namerava Intel predstaviti. Tako se je pojavila novica, da bodo med drugim sledili zgledu AMD-ja in odprli medprocesorske povezave s predstavitvijo CSI (Common System Interface), ki bo nadomestil že precej osivel FSB.

Nova tehnologija se bo pojavila leta 2008 s predstavitvijo Tuxwila Itaniumov, leta 2009 pa naj bi jo začeli uporabljati Xeoni. Poleg hitrejše komunikacije med procesorji bodo lahko, podobno kot pri AMD Torrenzi, proizvajalci namenskih procesorjev posadili svoj izdelek na matično ploščo poleg glavnega procesorja. Ta koprocesor pa bo lahko preko odprte specifikacije CSI-ja direktno komuniciral s CPU-jem.