Ars Technica - Adidas bo začel z masovno poizvodnjo čevljev, katerih podplati bodo narejeni s 3D printerji. Printanje bo omogočilo popolnoma personalizirane čevlje, oblikovane glede na posameznikovo težo in višino.
Ob današnjem naznanilu novice je Gerd Manz, Adidasov direktor tehnologije povedal, da “gre za mejnik tako za podjetje kot za industrijo, saj premikamo meje.”

Pri projektu bodo sodelovali s startupom Carbon, ki se ukvarja s tehnologijo 3D printanja. Superge so poimenovali Futurecraft 4D in jih želijo še letos prodati 5.000. Do konca drugega leta si želijo, da bi krasile noge vsaj 100.000 posameznikov. Trenutno pri Carbonu potebujejo med uro in uro in pol za printanje vsakega podplata, a si želijo ta čas zmanjšati na 20 minut.

Nike, Under Armour in New Balance so že eksperimentirali z uporabo...

Slo-Tech - Potem ko so lani pokazali, da je mogoče natisniti enodružinsko hišo, so Kitajci tehnologijo 3D-tiska prignali še nekoliko dlje in natisnili pravcati petnadstropni blok. Poleg tega so natisnili tudi luksuzno vilo s 1100 kvadratnimi metri površine.

Spet gre za isto podjetje WinSun, ki je že lani polnilo časopisne vrstice s hitrostjo tiskanja 10 hiš v 24 urah, pri čemer je treba poudariti, da so se tiskali le večji deli (stene, tramovi itd.), medtem ko jih je bilo še vedno ročno povezati. S 3D-tiskalnikom, ki je visok 6,6 metra, širok 10 metrov in dolg 40 metrov so napravili še korak dlje. Natisnili so rdeč blok in sivo vilo.

Kot pravijo, glavna prednost 3D-tiska ni le hitrost, temveč zmanjšanje odpada in nižja cena. V...

FBI - FBI je v sodelovanju z lokalnimi policijami več drugih držav včeraj izvedel aretacije 24 posameznikov, ki so v zadnjih dveh letih prek interneta prekupčevali z ukradenimi bančnimi podatki, zlasti številkami kreditnih kartic, še štirje posamezniki pa so še na prostosti. Ulovili so jih z lažno spletno stranjo, ki jo je leta 2010 postavil FBI, in v tem času preprečili oškodovanje več kot 400.000 posameznikov in gmotno škodo v višini 200 milijonov dolarjev. Vodjem grozijo večdesetletne zaporne kazni, če bodo spoznani za krive.

Predlani je FBI zagnal spletno stran carderprofit.cc, kjer so se lahko registrirali zainteresirani za prodajo ali nakup številk kreditnih kartic. Za registracijo so morali pustiti delujoč elektronski naslov, poleg tega pa je FBI beležil še IP-naslove in...

Slo-Tech - Na Massachusettskem inštitutu za tehnologijo (MIT) so napovedali zagon njihove iniciative za brezplačno učenje preko spleta. Program nosi oznako MITx, po zgledu popularnih neodvisnih izobraževalnih dogodkov TEDx, katere prirejamo tudi pri nas - TEDxLjubljana, TEDxMaribor. MITx predstavlja skupek učnih programov, ki bodo dostopni preko njihove platforme. Ta bo med drugim študentom omogočala organizacijo študijskega materiala, da si bodo lahko prilagodili hitrost s katero se želijo učiti in tudi medsebojno kolaboracijo.

Zanimivo je, da je poleg klasičnega spletnega učnega pripomočka v planu omogočiti tudi dostop do ti. spletnih laboratorijev, ki bodo popestrili učno izkušnjo nadobudnih študentov. Lahko si predstavljamo, kako bi bilo imeti dostop do laboratorija, kjer se izvaja npr. strojno učenje ali podatkovno rudarjenje, v katerem bi sodelovalo 100.000 študentov in kopica strokonjakov iz omenjenih področij. To bi vsekakor pomenilo izobraževanje na povsem drugem nivoju.

Sistem bo...

The New York Times - Mozilla Foundation se je lotila še enega zalogaja, kjer bo to pot poskušala razbiti lastniške standarde in javnosti ponuditi odprto rešitev. Gre za standard za video prek spleta, kjer trenutno dominirajo Applov QuickTime, Adobov Flash, Microsoft in Real ter za uporabo svojih formatov tudi pošteno računajo. Za razvoj alternative je na voljo 100.000 dolarjev, ki jih bo skupaj z Wikimedia Foundation porabila za koordinacijo in podporo projekta Theora. Slednja ima trenutno nekoliko slabšo kvaliteto slike od komercialnih formatov in prav to želijo izboljšati. Več o projektu si lahko preberete v prispevkih Christopherja Blizzarda in Mika Shaverja. Pomembno vprašanje pa je, ali bo 100.000 dolarjev zadostovalo in ali bodo projekt podprli tudi založniki.

The inquirer - Trenutno so pri proizvajalcih čipov blazno popularne tovarne za proizvodnjo 12 inčnih vaferjev (izredno čist silicij, ki ga uporabljajo za izdelavo čipov). Pri Intelu se tega močno zavedajo, zato so se odločili, da malce posodobijo svojo tovarno v Oregonu, ki se bo odslej imenovala fab D1D. Razširitev že obstoječe tovarne bo Intel olajšala za kar 2 milijardi $. Novi prostori bodo obsegali 10 sob na 100.000 kvadratnih čevljih, proizvodnja v njih pa se bo se bo začela konec leta 2003. Seveda Intel ne namerava posodobiti tovarne samo zato, da bi se hvalil s tehnološko naprednostjo, ampak zaradi precej manjših stroškov, kot pri tovarnah za izdelavo 8 inčnih vaferjev. Po poročanju The Inquirerja, bo Intelova posodobljena tovarna proizvajala čipe na osnovi 0.13 mikronske tehnologije in porabila za 40 % manj energije in vode, kot pri "8 inčnih" tovarnah, povečala pa naj bi se tudi sama proizvodnja. Intel naj bi v prihodnjih letih uporabljal 4 takšne tovarne....