Slo-Tech - Ker razvoj umetne inteligence prinaša nove izzive pri zagotavljanju verodostojnosti slik in drugih posnetkov, so se v preteklosti pojavili pozivi za obvezno označevanje tako ustvarjenih vsebin. A problema se je možno lotiti tudi z druge smeri. Canon, Nikon in Sony razvijajo tehnologijo, ki bo v slike vstavila digitalne podpise, ki bodo jamčili za njihovo avtentičnost.

Orodje Verify, ki ga uporablja več novinarskih hiš, podpirajo pa ga tudi proizvajalci fotoaparatov in druge tehnike, omogoča brezplačno preverjanje avtentičnosti posnetkov. Če ima slika digitalni podpis, stran to prikaže skupaj s podatki o datumu, lokaciji in drugih podrobnostih. Standard podpira tudi omenjena trojica proizvajalcev, kamer ki obvladujejo več kot 90 odstotkov trga.

Sony bo spomladi letos pripravil posodobitve firmwara, ki bodo prinesli digitalne podpise v fotoaparate SLR. Canon bo prav tako izdal prvi fotoaparat s podporo za digitalne podpise v začetku tega leta, podpo tudi Nikon. Poteka tudi razvoj...

Slo-Tech - Marca letos so člani hekerske skupine Money Message napadli proizvajalca strojne opreme MSI. Po lastnih navedbah so odtujili 1,5 TB podatkov, med katerimi so tudi izvorna koda in podpisni ključi. Od podjetja so zahtevali štiri milijone dolarjev odkupnine, a ker je niso prejeli, so začeli javno objavljati ukradene podatke. MSI javno ni komentiral dogajanja, a to ni omililo posledic.

Med pobeglimi datotekami je tudi izvorna koda firmwara, ki teče na MSI-jevih matičnih ploščah, ter podpisni ključi za 57 njihovih izdelkov ter podpisni ključi za Intel Boot Guard na 116 izdelkih MSI. Intel Boo Guard je varnostna funkcija, ki v modernih sistemih z Intelovimi procesorji preprečuje zaganjanje zlonamerne programske opreme (npr. UEFI bootkit), ki ni podpisana. Njena uporaba je na primer potrebna za Windows UEFI Secure Boot. S pobeglimi ključi, katerih izdajanje je v pristojnosti proizvajalca strojne opreme in ne Intela, se efektivnost tega sistema izniči. Napadalci lahko zlonamerno kodo...

The Hacker News - Natalie Silvanovich, raziskovalka pri Google Project Zero je konec septembra odkrila resno napako v aplikaciji za varno sporočanje Signal. Napaka je napadalcu omogočala oddaljen vklop mikrofona pri uporabniku Signala in posledično prisluškovanje pogovorom v prostoru, kjer se nahaja telefon.

Za izrabo je bila potrebna prilagojena različica Signala, s katero je napadalec poklical na ciljni telefon. Če se klicana oseba ni oglasila, je napadalec lahko sprožil samodejni odgovor oz. samodejno vzpostavitev zveze s klicočim.

Logična napaka pri obravnavi klicev je bila omejena na platformo Android (na iOS se klic zaradi nepričakovanega zaporedja stanj klica zveza ni samodejno vzpostavila) in sicer zaradi omejitev tehnologije WebRTC.

Natalie Silvanovich je ranljivost javila razvijalcem Signala prejšnji teden, razvijalci pa so se odzvali v zgolj nekaj urah in napako z različico v4.47.7 odpravili.

Svoje telefone redno posodabljate?

Check Point Software Technologies - Ransomware je zadnja leta postal resna težava, kot so se nedavno prepričali tudi v Lekarnah Ljubljana. Raziskovalci Check Point Software Technologies pa so prikazali, kako na daljavo namestiti zlobno kodo na DSLR fotoparat, seveda takega z omrežno povezavo, v konkretnem primeru so uporabili Canonov EOS 80D.

Pri tem so izkoristili protokol PTP (Picture Transfer Protocol) za prenos slik, saj ta ne preverja istovetnosti, uporablja pa se tako za brezžičen kot ožičen prenos podatkov. Slednje je za napadalca sploh bonus, saj lahko na ta način dostopa tudi do sistema na povezanem računalniku. Raziskovalci so pod drobnogled na Canonovi napravi vzeli programsko opremo Magic Lantern, ki je sicer...

Ars Technica - Raziskovalci Tehnološke univerze v Tamperi na Finskem in Tehniške univerze iz Havane na Kubi so odkrili novo ranljivost v procesorjih družin Skylake in Kaby Lake, ki omogoča t. i. side-channel napad, o čemer so na GitHubu objavili proof of concept.

Gre za tehniko, pri kateri napadalci prestrezajo šifrirane podatke iz pomnilnika oz. procesorja, in sicer tako, da spremljajo in analizirajo razlike v trajanju izvedenih operacij, porabi energije, elektromagnetnemu sevanju ipd., kar jim pomaga zlomiti šifrirni algoritem in prebrati podatke iz drugega logičnega jedra v istem procesorju.

Ogroženi so procesorji, katerih arhitektura omogoča Simultaneous Multithreading (SMT) oz. Hyper-Threading (HT), kot se imenuje...

Slo-Tech - Oddajanje letnih poročil Ajpesu je očitno pomembnejše kot varovanje podatkov podjetij in državljanov in državljank Slovenije. Da potencialne poslovne škode zasebnim podjetjem in možnosti kraje identitete državljanov sploh ne omenjamo. Vsaj tako razumemo odgovore vodje Ajpesove službe za informacijsko tehnologijo Marjana Babiča, ki jih je dal v intervjuju za RTV MMC.

»Pri analiziranju smo proučevali tudi nekatere bolj radikalne ukrepe, vendar smo ocenili, da jih trenutno brez občutnega vpliva na delovanje storitev Ajpesa ni smotrno izvesti. Posledice za uporabnike bi bile nesorazmerno velike, saj mora okrog 170.000 zavezancev v tem obdobju izpolnjevati zakonske obveznosti oddaje letnih poročil«

Tako Babič pojasnjuje novinarju, zakaj Ajpes ni storil ničesar, da...

Slo-Tech - Potem ko smo na Slo-Techu v ponedeljek objavili obvestilo anonimnega prijavitelja v zvezi s popolnim neupoštevanjem kakršnihkoli varnostnih standardov na AJPESovi spletni strani, je danes predstavnik AJPESa za STA podal odziv. Sporočili so, da so na spletni strani vključili protokol HTTPS, ter da zato štejejo, da so vse izpostavljene težave s tem odpravljene.

Težko je reči, ali nas je tak odziv razočaral ali presenetil. A očitno je, da Agencija ni kos svojim nalogam in da to skriva tako, da probleme pometa pod preprogo, nadejajoč se, da v tej državi res ni nikogar, ki bi jo znal za to kaznovati.

Poglejmo si njihov odziv nekoliko podrobneje.

V Ajpesu so danes za STA pojasnili, da po zagotovilih avtorjev omenjene podpisne komponente v primeru uporabe...

Slo-Tech - V nedeljo popoldan se je na nas (in na SI-CERT) preko omrežja Tor obrnil neimenovan varnostni raziskovalec, ki je odkril več resnih varnostnih ranljivosti v podpisni komponenti, ki jo uporablja AJPES. Gre za aplikacijo mdSign, s pomočjo katere zavezanci podpisujejo dokumente, ki jih elektronsko oddajajo AJPES-u. Ker je bilo obvestil v zvezi s to spletno stranjo iz različnih virov v zadnjem času kar precej in ker gre v tem primeru res za jagodni izbor, smo se odločili prejeto obvestilo objaviti nemudoma.

Varnostni raziskovalec je ugotovil, da zaradi napake v podpisni komponenti obstaja možnost, da napadalec, ki ima zmožnost izvesti aktiven napad s posrednikom (tim. MITM napad), žrtev pretenta, da z zasebnim ključem svojega kvalificiranega digitalnega potrdila...

Slo-Tech - Da slovenski državni organi bistveno premalo, oziroma praktično nič, ne vlagajo v informacijsko varnost, vemo že dolgo časa. To priznavajo tudi strokovnjaki iz državne uprave sami.

Včasih se na dobronamerna opozorila organi (napol) odzovejo šele čez leta, včasih pa tistega, ki jih opozori na lastne napake kar ovadijo. Tako je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bo sledila kakšna večja katastrofa epskih razsežnosti.

In ta se je tokrat pripetila AJPESu. AJPES, ali Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ima namreč na nedavno prenovljeni spletni strani varnostno ranljivost z resnimi posledicami. Gre za ranljivost, kjer je s pomočjo SQL vrivanja iz zalednih podatkovnih baz mogoče pridobiti tudi tiste podatke, ki preko strani sicer niso dosegljivi. Kot kaže,...

leviathansecurity.com - Ljudje ponujajo Tor node-e iz različnih razlogov, večinoma dobrih, se pa najdejo tudi taki, ki bi radi izkoristili uporabnike tega anonimizacijskega omrežja in jim namesto želenih datotek podtaknejo take z dodanim malwarom.

Josh Pitts, varnostni raziskovalec za ameriško hišo Leviathan Security, že nekaj let predava o metodah za spreminjanje izvršljivih datotek (t.i. binary patching). Pri tem rad poudarja, da ne gre za pretirano zahtevno operacijo in da so vsa potrebna orodja pravzaprav že precej let na voljo v odprtokodni in dobro dokumentirani obliki (k čemur prispeva tudi sam). Zato naj bi bilo zgolj vprašanje časa, preden se bo nekdo spomnil to tehniko uporabljati za okuževanje računalnikov. Napadalec z polnim dostopom do omrežnega...

Guardian - Japonsko okoljsko ministrstvo je močno zaskrbljeno zavoljo ugotovitev, da so njihovi diplomati za medsebojno komuniciranje uporabljali javno Googlovo skupino oziroma dopisni seznam (po domače mejlinglisto). Ne toliko zato, ker so uporabljali Googlove skupine namesto lastnega intraneta, ampak zato, ker so grupo pač pozabili označiti kot zasebno. Vsa vsebina večmesečnega diplomatskega dela se je zato znašla na internetu, do odkritja in popravka pa je potem minilo skoraj pol leta.

K sreči ušle vsebine niso bile pretirano občutljive. Šlo je namreč za e-pošto in dokumente v povezavi s parafiranjem končnega besedila Minamatske konvencije o omejevanju rabe živega srebra, poslane tekom...

OMG! UBUNTU! - Davnega leta 2005 nas je Andraž Tori na NESTu strašil s predavanjem o kraticah, kot so DRM (digital rights management), TPM (trusted platform module), TC (trusted computing). Predavanje smo v skupni debati zaključili z ugotovitvijo, da nam bodo v neki ne tako daljni prihodnosti proizvajalci programske in strojne opreme (ali pa kakšna druga organizacija na višji ravni) določali kaj bomo poganjali na svojih računalnikih in kako bomo te programe poganjali. Kontrolo pa smo raztegnili tudi na prikaz in predvajanje vsebin. Večina slušateljev je zamahnila z roko, češ tega pa tako ali tako ne bo nihče dovolil.

V letu 2011 je večina računalnikov že opremljena s TPM čipom in večina računalnikov...

Slashdot - Predvčerajšnjim in včeraj so splet preplavile informacije o novo odkriti ranljivosti v šifrirnih protokolih SSL 3.0+ in TLS 1.0+. Gre za varnostno ranljivost, ki izkorišča napako v "pogajalskem procesu" protokola (tim. renegotiation phase), omogoča pa napade s posrednikom (tim. MITM napade) oziroma napade na HTTPS seje podpisane s certifikatom odjemalca.

Kot poročajo na SSL Shopper (analizo napada je na svojem blogu objavil Ivan Ristić) je težava v tem, da lahko nekdo nadzoruje en del šifrirane povezave pred ponovnim pogajanjem, nekdo drug pa po ponovnem pogajanju oz. izmenjavi sejnega ključa nadzoruje drugi del šifrirane povezave. Napadalec tako lahko odpre povezavo do SSL strežnika, pošlje nekaj podatkov, zahteva ponovno pogajanje in SSL strežniku prične pošiljati podatke, ki prihajajo od žrtve. Spletni strežniki (IIS in Apache) podatke, ki so prišli od napadalca in podatke, ki so prišli od žrtve nato povežejo, posledica česar je, da napadalec lahko SSL strežniku pošlje poljuben...