Slo-Tech - Po odkritju Higgsovega bozona raziskovalcem v CERN-u ni zmanjkalo dela, saj veliki hadronski trkalnik še naprej odkriva nove zanimive delce. Izmerili so bili na primer zelo redek razpad delca in nove odraze asimetrije med materjo in antimaterijo. Sedaj so objavili odkritje petih novih stanj delca Ω_c⁰ v eni analizi, kar je svojevrstna posebnost. Za odkritje je zaslužna kolaboracija LHCb.

Ω_c⁰ je barion, ki ga sestavljajo tri kvarki: dva z okusom čudnost in eden z okusom čar. Ta delec razpade najprej v barion Ξc+ (sestavljen iz kvarkov čar, čudnost in gor) in kaon K^-, naposled pa v proton, kaon K^- in pion π⁺. Zanimivo pa je zlasti to, da so odkrili pet različnih vzbujenih stanj prvotnega delca: Ω_c(3000)⁰, Ω_c(3050)⁰, Ω_c(3066)⁰,...

Slo-Tech - Če odmislimo filozofske aspekte vprašanja Zakaj smo tu, gre za verjetno največji nerešen fizikalni problem. Ob velikem poku je po trenutnem razumevanju fizike pred 13,8 milijardami let nastala enaka količina materije in antimaterije. To je lepo in prav, a pričakovali bi, da se bodo ti delci med seboj anihilirali in za seboj pustili prazno vesolje, ki ga bo napolnjevala le svetloba. Pa vendarle smo tu, in to iz materije. In ne, naivna razlaga, da kje obstajajo zaplate vesolja, ki jih gradi antimaterija, ne zdrži, saj bi kontakt takšnih zaplat z vesoljem iz materije videli daleč naokoli. Vesolje sestavlja materija, ker je od vsakih 10⁹ delcev materije eden preživel.

To pomeni, da se materija in antimaterija obnašata...

Nature - Po trenutno znani fiziki se mora antimaterija vesti enako kakor materija, razlikuje se le v električnem naboju, ki je v istovrstnih delcih ravno nasproten. Vsi eksperimenti so doslej to potrdili, a priznati je treba, da jih kaj dosti niso mogli izvesti, ker antimaterije v naravi na Zemlji ni, pridobivanje v pospeševalnikih delcih pa je počasno in drago. Dodatne probleme predstavlja dejstvo, da ob stiku s čimerkoli anihilira, zato je že uspešno hranjenje antimaterije za nekaj minut velik dosežek. Zato so v CERN-u upravičeno ponosni na poizkus, s katerim so prvikrat uspeli dokazati, da so optične lastnosti antimaterija enake kot materije, kar so objavili v reviji Nature. Eksperiment sodi v tisto skupino "dolgočasnih", ko vsi točno vemo,...

Slo-Tech - Z odkritjem enega Higgsovega bozona v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u še zdaleč ni zmanjkalo dela, saj standardni model kljub formalni popolnjenosti še vedno ne ve nič o gravitaciji, če omenimo le najbolj kričečo pomanjkljivost. Lani je upe vzbudila CERN-ova najava, da sta eksperimenta ATLAS in CMS pri isti energiji odkrila anomalijo, ki morda kaže na obstoj novega delca. Novi podatke in dodatne analize so pokazali, da je šlo za statistični šum, kjer se ne skriva nič. Delca z maso, ki ustreza 750 GeV, ni.

Standardni model je zanimiva teorija, ki je na nivoju delcev doslej pravilno napovedala praktično vse izide eksperimentov, zato fiziki, ki se ukvarjajo s fiziko osnovnih delcev, niso preveč naklonjeni radikalnim spremembam modela. Po drugi strani pa...

Nature - Predlani so v CERN-u uspeli pripraviti nekaj atomov antivodika, ki sestojijo iz negativnih antiprotonov in pozitivnih pozitronov, in jih zadržati za nekaj sto milisekund. Ogromen korak naprej jim je uspel lani, ko so uspešno zadržali 309 atomov antivodika za skoraj 18 minut, kar je v atomskem svetu cela večnost. Šlo je za težak izziv, saj so antiatomi nevtralni, zato jih lahko izolirane od materije držimo le z magnetnimi pastmi. Sedaj ko imajo tehnologijo za daljše hranjenje antivodika, začenjajo serijo raziskav o lastnosti antimaterije.

Standardni model predvideva obstoj CPT-simetrije. To pomeni, da pri zamenjavi naboja (materije z antimaterijo), parnosti in smeri puščice časa opazimo enake rezultate eksperimentov. Hkrati pa še vedno...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

PhysOrg.com - Antimaterija se od navadne materije, iz katere je sestavljeno vso vidno vesolje, razlikuje le po naboju osnovnih delcev. V vseh ostalih lastnosti so antidelci povsem identični delcem. Ob trku delca z antidelcem se izničita in pretvorita v energijo v procesu anihilacije, kar je glavni razlog za težavno skladiščenje antimaterije. Pri zadevanju v stene posode, ki je kakopak iz materije, bi sproti anihilirala. Za shranjevanje antimaterije se zato uporabljajo različne pasti, kot je Penningova past za nabite antidelce.

Doslej najtežji znani antidelec je bilo jedro antihelija-3, ki so ga proizvedli in zaznali že v 70. letih prejšnjega stoletja. V novi številki revije Nature znanstveniki Brookhaven...