Slo-Tech - Današnje prenosne elektrike ne bi bilo v moderni obliki, če ne bi v 80. letih uspel razvoj litij-ionskih baterij, ki jih je Sony komercializiral v začetku 90. let, danes pa jih uporabljajo vse prenosne elektronske naprave. Razvoj se je začel v naftnem gigantu Exxon v 70. letih, ko je svet pestila naftna kriza, a so kasneje razvoj preusmerili drugam. Kjer je Exxon obstal, je nadaljeval John Goodenough, tedaj profesor na Oxfordu. V nedeljo je v Teksasu John Goodenough umrl v starosti sto let.

John Goodenough, ki je po izobrazbi fizik, a je leta 2019 kot najstarejši nagrajenec v zgodovini prejel Nobelovo nagrado za kemijo, je svojo raziskovalno pot začel na slovitem MIT-u. Tam je delal od leta 1952 do 1976, ko se je preselil na oxfordsko univerzo. Na MIT-u je postavil temelje za razvoj modernega prepisljivega pomnilnika (RAM), saj je delal na teoriji magnetizma (Goodenough-Kanamorijeva pravila). Na Oxfordu se je ukvarjal z baterijami, ki so jih bili Exxonu prignali do kovinske...

The Telegraph - Dnevi spraskanih in popokanih ekranov pametnih telefonov se po letih napovedi vendarle bližajo koncu. Raziskovalci z Univerze California Riverside so namreč ustvarili nov polimer, ki sam popravi nastale fizične poškodbe. Oziroma po domač, se sam pozdravi. Ne glede na velikost praske ali globino razpoke je površina kot nova v 24 urah, trdijo njegovi izumitelji. "Tudi če material prerežemo na dva dela, se bo kot človeška koža zlepil nazaj skupaj," je za britanski medij poudaril izmed izumiteljev novega polimera Chao Wang.



Seveda ne gre za prvi material, ki se lahko sam zdravi. Določene rešitve so tudi že na trgu. Tako ima recimo pametni mobilnik LG G Flex že približno pet let ohišje, ki je delno narejeno s pomočjo podobne tehnologije.

A novi polimer je prvi, ki je prozoren in lahko...

Slo-Tech - Tudi če izvzamemo defektne Samsungove Galaxy Note7, smo videli že več primerov, ko so se litij-ionske baterije pregrele in vnele - tudi pri nas -, kar ima lahko tudi hude posledice. Zato so raziskovalci z Univerze Stanford razvili baterije, ki imajo vgrajen zaviralec gorenja, ki se ob pregretju avtomatično sprosti in pogasi ognjene zublje. O odkritju pišejo v Science Advances.

Glavni problem litij-ionskih baterij je njihova nestabilnost, saj odstopanje od normalnih obratovalnih pogojev sproži verižno reakcijo, ki še pospeši naraščanje temperature in tlaka v bateriji ter končno eksplozijo ali vsaj požar. Raziskovalci s Stanforda so zato razvili nov separator, kakor se imenuje...

Nature - Že nekaj časa nismo pisali o kakšnem preboju pri razvoju baterij, sedaj pa so raziskovalci z univerze Stanford in s Tajvana pokazali aluminijeve baterije, ki so povrhu še upogljive. Da ima odkritje potencial za resno uporabe, poleg ugledne matične ustanove raziskovalcev izkazuje tudi revija Nature, v kateri so objavili članek.

Medtem ko danes praktično brez izjeme uporabljamo litij-ionske baterije, ponuja aluminij kot elektrodni material nekatere prednosti. Litij je namreč za izdelavo elektrod neprimeren, zato se uporabljajo litij-ionske baterije, kjer litijeve ione vstavimo v porozen nosilec. Poleg tega litij obstoji v oksidacijskem stanju Li¹⁺, tako da lahko pri elektrokemijski reakciji prenese le en elektron za vsak litijev ion. Aluminij lahko po drugi...

Nature - Običajno pišemo o novih odkritjih na področju baterij, ko raziskovalci odkrijejo nove načine, kako vsaj v teoriji v baterijo stisniti več energije, podaljšati njeno dolgoživost ali pospešiti polnjenje. To pot pa predstavljamo zanimiv dosežek newyorških in cambriških raziskovalcev, ki so se posvetili analizi baterij. Odkrili so namreč, kako pogledati v strukturo elektrod, ne da bi baterijo odprli, razstavili ali kako drugače trajno onesposobili.

To jim je uspelo z znano tehniko jedrske magnetne resonance (NMR), ki se v medicini uporablja za neinvazivno, neškodljivo in zelo natančno slikanje mehkih tkiv, v kemiji pa za določanje strukture (predvsem organskih) molekul. Tehnika izrablja...

Nature - Raziskovalci na Stanfordu so razvili nov material za izdelavo baterij, ki bo omogočil podaljšanje življenjske dobe baterij za dva do tri velikostne razrede. O odkritju pišejo v članku za Nature Communications.

Življenjsko dobo baterij merimo s tremi parametri. Pomembna je tako imenovana koledarska življenjska doba, ki meri padanje kapacitete baterije zaradi staranja, razpolovna doba za naboj, ki meri padanje naboja v napolnjeni bateriji s časom, in upad kapacitete baterije z vsakim ciklom polnjenja in praznjenja. Raziskovalci s Stanforda so raziskovali zadnji parameter, saj so izdelali material, ki omogoča, da baterija tudi po 40.000 polnilnih ciklih zadrži 80 odstotkov tovarniškega naboja. To je bistveno več od današnji baterij, ki v najcenejših izvedenkah omogočajo nekaj sto ciklov, medtem ko se ta številka za...

Slo-Tech - Raziskovalci na Berkeleyju so odkrili način za modifikacijo litij-ionskih baterij, s katero bi lahko do osemkrat povečali njihovo kapaciteto. Pri tem ne gre za radikalno spremembo v ustroju baterije, ampak zgolj spremembo anode; tako je novost združljiva z obstoječimi baterijami in ima hkrati potencial, da pride do komercialne uporabe prej kot druge eksotične variante.

Kapaciteta litij-ionskih baterij je neposredno odvisna od množine enovalentnih litijevih ionov, ki jih anoda lahko shrani in potem...

Nature - Vsake toliko objavimo kakšno vest o novem odkritju na področju baterij, za katerega raziskovalci obljubljajo, da bo res prebojno. Žal ti izdelki potem le redko najdejo pot do masovne proizvodnje in morebiti celo trgovin na našem koncu Atlantika. Tokrat so raziskovalci z MIT-a odkrili nov način delovanja baterij oz. akumulatorjev, ki naj bi omogočal hipno polnjenje in praznjenje; ker temelji na izboljšavi obstoječih litij-ionskih baterij pa naj bi kmalu zaživel med ljudskimi množicami.

V današnji številki ugledne revije Nature poročajo o odkritju novih ultrahitrih tunelov za transport električne energije skozi litij-železov fosfat (LiFePO₄), ki je v uporabi v litij-ionskih baterijah. To v teoriji in tudi v prototipu, ki so ga pripravili, omogoča zelo hitro polnjenje baterij (10 do 20 sekund), kar bi bilo uporabno v vseh vejah industrije - od električnih avtomobilov dalje. Srž odkritja leži v hitrosti gibanja litijevih ionov skozi elektrode, ki bi moralo biti po izračunih zelo...