Slo-Tech - Začel se je teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, med katerimi ima prvo mesto že po tradicija nagrada za medicino ali fiziologijo. Letošnji nagrajenec je švedski genetik Svante Pääbo, ki si nagrade ne bo delil, kar se je nazadnje zgodilo leta 2016. Pääbo je nagrado prejel za odkritja na področju genoma izumrlih človečnjakov in evolucije človeka. Raziskuje na Inštitutu Max Planck za evolucijsko antropologijo v nemškem Leipzigu in na Inštitutu za znanost in tehnologijo v japonski Okinawi. Nobelov nagrajenec je bil tudi njegov oče biokemik Sune Bergström, ki je leta 1982 nagrado prejel za odkritje prostaglandinov (Bergström do leta 2004 ni vedel, da je Pääbo njegov sin). Nobelova nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron, kar je približno 900.000 evrov.

Pääbove raziskave odstirajo odgovore na eno izmed večnih vprašanj človeštva. Od kod prihajamo in zakaj se razlikujemo od drugih človečnjakov, ki niso preživeli, je uganka, za katero je moderna znanost našla že več koščkov...

Nobelove nagrade - Začel se je Nobelov teden, ko na Švedskem razglasijo prejemnike Nobelovih nagrad. Tradicionalno je prva na vrsti nagrada za medicino ali fiziologijo, katere prejemniki bodo letos ameriški raziskovalec in zdravnik Harvey J. Alter, britanski virolog Michael Houghton in ameriški virolog Charles M. Rice. Nagrajeni so za odkritje virusa hepatitisa C, ki predstavlja eno največjih zgodb o uspehu znanosti in medicine. Virusno obolenje jeter, ki je bilo še pred štirimi desetletji velika uganka, je danes možno enostavno diagnosticirati in zdraviti, s čimer se je stotinam milijonov ljudi izboljšava kakovost življenja.

Hepatitis je iz grščine prevzet izraz, ki etimološko označuje vnetje jeter. Prvi primer je že v 4. stoletju pred našim štetjem opisal grški zdravnik Hipokrat, rekoč da gre za epidemično zlatenico, ki nastane, ko se žolč napolni s krvjo in sluzjo, poči ter spremeni bolnika v besneža, ki govori nesmisle in laja kakor pes. Danes vemo o hepatitisu neprimerno več, predvsem da je...

Slo-Tech - Včeraj so na Harvardu podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, kakor se imenuje šaljiva različica Nobelovih nagrad. Toda ne razumite besede šaljiva narobe, saj gre za povsem resne in znanstveno podprte raziskave, ki pa nas zaradi svoje tematike najprej nasmejijo, šele potem začnemo o njih razmišljati. Vsako leto jih podeljujejo v Annals of Improbable Research, kjer se svojega posla lotijo zelo resno. Nagrajenci imajo ob podelitvi 60 sekund časa, da delo predstavijo, potem pa jih z odra izžvižga osemletna deklica. In da, Nobelove Ig nagrade izročajo pravi Nobelovi nagrajenci - zgodilo se je že celo, da je kdo prejel obe (seveda ne istega leta).

Letošnjih zmagovalnih odkritij je kot vsako leto deset, prihajajo pa iz najrazličnejših kategorij:

• za medicino za...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

New Scientist - Znani so dobitniki IG Nobelovih nagrad za leto 2009, ki pa niso prave Nobelove nagrade, ampak parodija nanje. Vsako leto jih podeljuje ameriška revija Annals of Improbable research za dosežke, ki te "najprej nasmejijo, šele potem začneš razmišljati".

Srečni dobitniki za letos so:

• VETERINA: Catherine Douglas in Peter Rowlinson (Velika Britanija) za dokaz, da krave z imenom dajejo več mleka, kot krave brez imena.
• MIR: Stephan Bolliger, Steffen Ross, Lars Oesterhelweg, Michael Thali in Beat Kneubuehl (Švica) za eksperimentalno raziskavo, ali je bolje nekomu na glavi razbiti polno ali prazno steklenico piva.
• EKONOMIJA: direktorji, izvršni direktorji in revizorji (Islandija) štirih islandskih bank, ki so pokazali, kako lahko male in nepomembne banke hitro postanejo velike in pomembne banke, za demonstracijo, kako lahko proces poteka tudi v obratni smeri ter za prikaz, kako lahko podoben postopek upeljejo tudi za celotno državno gospodarstvo.
• KEMIJA: Javier Morales, Miguel Apátiga in...

Slo-Tech - Revija Improbable Research je v nedeljo, 2. oktobra, podelila nove IG Nobelove nagrade za leto 2008. Te nagrade podeljuje prej omenjena revija v sodelovanju z Univerzo v Harvardu za raziskave, kjer se "najprej nasmejiš in šele kasneje razmišljaš" in nimajo prav nobene veze s pravimi Nobelovimi nagradami (razen podobnega imena).
Letošnji srečni dobitniki so:

PREHRANA - Massimiliano Zampini (Italija) in Charles Spence (Velika Britanija) za njuno uspešno elektronsko...

Slo-Tech - Na univerzi v Harvardu (Massatschusetts) so v četrtek, 4. oktobra 2007, podelili 17. Ig nobelove nagrade za leto 2007. Srečni dobitniki so:

• Medicina: Brian Witcombe (GB) in Dan Meyer (ZDA) za njuno raziskavo o stranskih efektih požiranja mečev.


• Fizika: L. Mahadevan (ZDA) in Enrique Cerda Villablanca (Čile) za raziskavo, kako se pod obtežbo gubajo elastične rjuhe.


• Biologija: Johanna E.M.H. van Bronswijk (Nizozemska) za "popis prebivalstva" pršic, bakterij, alg, pajkov in drugih insektov, ki prebivajo vsako noč z nami v postelji.


• Kemija: Mayu Yamamoto (Japonska) za razvoj kemijskega postopka ekstrakcije arome vanilije iz kravjih iztrebkov.


• Jezikoslovje: Juan Manuel Toro, Josep B. Trobalon in Nuria Sebastian-Galles (vsi Španija) za dokaz, da podgane ne razlikujejo med nazaj govorjenim japonskim in nazaj govorjenim nizozemskim jezikom.


• Literatura: Glenda Browne (Avstralija) za raziskavo, kako angleška beseda "the" povzroča probleme ljudem, ki poskušajo stvari urediti po abecednem...

Slo-Tech - 3. oktobra tega leta se je Švedska Kraljeva akademija za znanost odločila, da letošnjo Nobelovo nagrado za področje fizike podeli raziskovalcema Johnu C. Mather iz Nase in Georgu F. Smoot iz Univerze v Kaliforniji za odkritje anizotropije v mikrovalovnem sevanju vesolja.

Mikrovalovno sevanje ozadja je ostanek prvotne slike vesolja, ko je materija postala prosojna za elektromagnetno sevanje. Do danes se je vesolje že tako ohladilo, da temperatura tega sevanja znaša le še 2,7 K. Mikrovalovno sevanje ozadja prihaja bolj ali manj homogeno iz vseh strani neba, njegovo detajlno sliko pa je posnel satelit COBE, izstreljen leta 1989. Iz te slike pa vseeno vidimo, da sevanje ni popolnoma homogeno. Območja z malo krajšo valovno dolžino so "vroče" točke v prvotnem vesolju, ki predstavljajo zametke...

Delo - Tako Delo kot /. poročata o podelitvi Ig Nobelovih nagrad za bizarne dosežke na področju kemije, fizike in medicine. Petnajsta podelitev je potekala v Sandarjevem gledališču na znani univerzi Harvard. Letos je bila med zmagovalci ekipa, ki je izmerila pritisk ob prdenju pingvina, prav tako pa so nagrado dobili znanstveniki, ki so opazovali možganske valove kobilic, medtem ko so jim predvajali film Star Wars ter pa nekdo, ki je izumil budilko, ki se ti izmuzne, ko jo želiš ugasniti.

Za vse, ki se niste mogli udeležiti dogodka, je na voljo posnetek, več pa lahko izveste na uradni strani.

Slo-Tech - Ste se kdaj vprašali zakaj ste bili kljub svoji pameti in überinteligenci vedno zapostavljeni, zasmehovani in nepriljubljeni? No, tale znanstveni članek natančno razloži zakaj je tako. Gre se preprosto za to, da pametnjakoviči (v članku je uporabljen izraz "nerd") ne razumejo, da se je treba za socializacijo truditi, prav tako kot znanstvene dosežke. Ker pa imajo znanstveni dosežki pri njih prednost (ker imajo pač talent in inteligenco zanje), jih sociliziranje boli. Še več. Večina pametnjakovičev ne bi svoje inteligence nikoli zamenjala za socialno priljubljenost. Priporočam v branje Slo-techarjem, ker vem da se vas bo večina prepoznala v njem.

Slashdot - Uradniki iz članic Itera, ki so se sestali v Washingtonu z namenom, da se dokončno dogovorijo o predvideni lokaciji prvega fuzijskega reaktorja, se niso mogli zjasniti zarad političnih nestrinjanj med državami. Tako se lahko zadnja faza projekta (izbira lokacije) pred dejanskim poskusom izgradnje, ZELO zavleče, odločajo pa se med Francijo in Japonsko.

Medtem ko je v Franciji potrebna infrastruktura že zgrajena in ima Cadarache veliko bolj ugodno klimo, pa ima japonska lokacija relativno blizu pristanišče, trda tla in v bližino vojaško bazo (čeprav to verjetno ni ravno prednost). Članice Iter (mednarodna fuzijska organizacija), ki jo sestavljajo Južna Koreja, ZDA, Evropska Unija, Rusija, Kitajska ter Japonska in katerega proračun za naslednjih deset let naj bi obsegal 12 milijard ameriških dolarjev, pa se ne morejo izjasniti predvsem zaradi političnih stališč - ZDA namreč nasprotujejo Franciji, kot možni lokaciji, predvsem zaradi dejstva, da je Francija nasprotovala vojni v Iraku....

Slashdot - Revija Annals of improbable research že deset let podeljuje tako imenovane Ig Nobelove nagrade. Gre za parodijo na Nobelovo nagrado, podelijo pa jih za resnične znanstvene dosežke, ki se jih ne sme ali ne more nikoli več ponoviti.

Letošnji nagrajenci so:
Medicina - Peter Barss iz Univerze McGill za zdravstveno poročilo Poškodbe zaradi padajočih kokosov
Fizika - David Schmidt iz Massachusettske univerze za njegov delni odgovor na vprašanje zakaj se zavese pod tušom upogibajo navznoter.
Biologija - Buck Weimer iz Puebla v Coloradu za izumitev Under-Ease, neprodušnega spodnjega perila z zamenljivim filtrom, ki odstrani neprijetne pline preden pobegnejo.
Ekonomija - Joel Slemrod iz Poslovne šole univerze v Mitchinganu in Wojciech Kopczuk iz Univerze Britanske Columbije za njuno ugotovitev, da ljudje najdejo način za odložitev njihove smrti, če to pomaga pri zmanjšanju davka na dediščino.
Literatura - John Richards iz Bostona, Anglija, ustanovitelj Društva za zaščito apostrofov za njegovo...