»

Igranje različnih videoiger korelira z višjo moralnostjo

Slo-Tech - Na univerzi v Bournemouthu v Veliki Britaniji so izvedli še eno v nizu raziskav o vplivu igranja računalniških iger na razvoj mladih. Anketirali so 166 mladih, starih od 11 do 18 let. Raziskovali so korelacijo med igranjem iger ter moralnostjo (moral reasoning). To je proces, s katerim ugotavljamo, ali je neko dejanje pravično ali ne, in se močneje razvije med 12. in 14. letom starosti. Ugotovili so, da povezave niso enoznačne ali preproste, a v povprečju je vpliv iger pozitiven.

Prva avtorica raziskave Sarah Hodge pojasnjuje, da je bilo doslej izvedenih že ogromno raziskav o vplivu nasilnih iger in da še vedno nimamo enotnega odgovora, kako vplivajo na ljudi. V pričujoči študiji pa so merili izrecno eno komponento, in...

67 komentarjev

Kdor igra računalniške igre, mu gre v šoli bolje

Slovenija je na testih PISA uvrščena visoko.

Slo-Tech - Spet se bomo pomudili pri večni temi, to je vplivu igranja računalniških iger na socialno vedenje in dosežke v življenju. Nemalo raziskavam (glej povezane novice) na to temo, ki strežejo z zelo različnimi izsledki, se pridružuje nova metaraziskava z Univerze RMIT v Melbournu, ki je odkrila pozitivno korelacijo med igranjem računalniških iger in dosežki v šoli. Analiza rezultatov mednarodnega primerjalnega testa PISA, ki preverja sposobnosti 15-letnikov pri matematiki,...

29 komentarjev

Študija: vpliv nasilnih iger na agresijo izjemno šibek

Slo-Tech - Medtem ko smo se na nasilne vsebine na televiziji navadili in smo zadovoljni z opozorilom, da se mlajšim (samostojen) ogled odsvetuje, se glede računalniških iger z nasilno vsebino mnenja več kot dve desetletji po izidu slavnega Dooma še vedno krešejo. Opravili so že mnogo raziskav, enoznačnih zaključkov pa ni. Najnovejša longitudinalna študija kaže, da je med nasilnimi igrami in agresivnim vedenjem povezava, a zelo šibka, tako da je komajda statistično pomembna.

Nekatere raziskave v preteklosti so zaključile, da igranje nasilnih iger na prosocialno vedenje ne vplva. Druge raziskave so celo pokazale, da nasilne videoigre zmanjšujejo kriminal. Na Oxfordu so medtem pokazali, da je generator nasilnega vedenja pravzaprav slaba uporabniška...

25 komentarjev

Študija: igranje nasilnih iger ne vpliva na porast ali upad prosocialnega vedenja

Slo-Tech - Spet so na tnalu računalniške igre, za katere se raziskovalci še vedno ne morejo zediniti, kako pravzaprav vplivajo na družbo. Zadnja raziskava, ki so jo opravili na Univerzi George Mason v Virginiji v ZDA, je iskala vpliv nasilnih iger na prosocialno vedenje. Rezultati so pokazali, da ni mogoče reči, niti da ga zavirajo niti da ga krepijo. To kaže, da vzročna povezava med igranjem iger in vedenjem ni tako močna, kot bi nasprotniki iger radi prikazali.

Študij vpliva iger na vedenje je bilo že cel kup, njihovi rezultati pa so zelo mešani in včasih nasprotujoči. Ugotovili so, da naj bi nasilne videoigre zmanjševale kriminaliteto, da naj bi izboljševale predelavo informacijo itn. Raziskovalci pa so se v pričujočem testu oprli na rezultate študije iz leta 2010, v...

23 komentarjev

Videoigre z nasilno vsebino zmanjšujejo kriminal

BBC - Redno poslušamo znanstveno slabo utemeljene, a ušesu sila dopadljive očitke, da so videoigre in računalniške igre z nasilno vsebino sokrive za porast nasilja in kriminala. Presenetljivo pa stopnja kriminala v ZDA upada, kar pripisujejo več dejavnikom. Nekaj je klasičnih, na primer zmanjšanje odvisnosti od kokaina, povečana patruljna aktivnost policije ali odrast baby boomerjev, drugi so bolj špekulativni, kot sta manjša...

36 komentarjev

Študija: igralci računalniških iger manj verjetno na univerzo

Računalniške igre leta 1986 so bile precej drugačne od današnjih.

Guardian - Na oxfordskem Nuffield Collegeu so izvedli raziskavo o korelaciji obšolskih dejavnosti s poznejšim kariernim uspehom in ugotovili, da branje v mladosti napoveduje uspešno kariero, igranje računalniških iger pa zmanjšuje verjetnost za obiskovanje univerze. Vzorec je obsegal 17.000 ljudi, rojenih v letu 1970.

Branje je imelo zelo visoko korelacijo s poznejšim uspehom v službi. Za dekleta, ki so veliko brala pri 16 letih, je bila 39-odstotna možnost, da bodo dobila dobro službo, in le 25-odstotna za tista, ki niso rada brala. Pri fantih je za knjižne molje 58-odstotna možnost, da bodo imeli dobro službo, in 48-odstotna možnost, če niso radi...

24 komentarjev

Študija: potrpljenje je božja mast

Slo-Tech - Med longitudinalnimi študijami otrok je najbolj znana Termanova študija nadarjenih otrok, ki se je začela leta 1921 in poteka še danes. V njo je vključil 1444 najbolj inteligentnih otrok iz Kalifornije, rojenih med leti 1900 in 1925, in jih spremljal skozi celotno življenje. Po smrti Lewisa Termana so njegovo študijo nadaljevali sodelavci, zaključila pa se bo s smrtjo ali izstopom zadnjega sodelujočega.

Čeprav kritiki Termanovi študiji oporekajo objektivnost, saj je aktivno sodeloval v življenju preiskovanih ljudi, je to edina temeljita in večdesetletna študija vpliva nadarjenosti na dosežke v življenju. Terman je odkril, da mit o nedružabnosti in samotarskosti nadpovprečno inteligentnih ne drži. V povprečju so bili nadpovprečno sposobni ljudje tudi v življenju nadpovprečno uspešni. Imeli so dobre službe, bogato družabno življenje, nič več problemov...

35 komentarjev