Slo-Tech - Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna...

Slo-Tech - Googlov nakup Fitbita, ki so ga napovedali lani novembra, bo moral še malo počakati, saj je Evropska unija zahtevala nekatera dodatna zagotovila. To niso edini pomisleki pri 2,1 milijarde dolarjev vrednem prevzemu podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo pametnih naprav, kot so ure, trakovi in pasov, postal pa naj bi divizija znotraj Googla (podobno kot Nest) in ne podjetje pod krovom Alphabeta. Ker bo Google s tem dobil še dodatne informacije o svojih potrošnikih, je prevzem lahko problematičen, so ugotavljala tudi združenja za zaščito potrošnikov in drugi regulatorji. Evropska komisija je namreč minuli mesec zainteresirani javnosti razposlala vprašalnik, v katerem so preverjali, kako konkurenca ocenjuje, da bi sprememba lastništva vplivala na konkurenčnost.

Zato sedaj EU od Googla zahteva, da zagotovi, da zbranih podatkov iz Fitbita ne bo uporabljal za oglaševanje ali izboljšave iskalnih zadetkov. Dostop do podatkov bodo po enakih in poštenih pogojih morala imeti tudi ostala...

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za prenos amandmajev Direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah v nacionalne zakonodaje držav članic. Ključni sta večja zaščita uporabnikov pred sovražnim govorom in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih, platformah za deljenje videov in tistih z videi na zahtevo ter tudi nekateri novi ukrepi za promocijo evropskih medijskih vsebin.

Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem,...

Heise - Nemški parlament je po resni razpravi na zadnji delovni dan pred poletnimi počitnicami sprejel novo zakonodajo (Netzwerkdurchsetzungsgesetz), ki temeljiteje ureja področje sovražnega govora in lažnih novic na internetu, še zlasti na družbenih omrežjih. Po novi zakonodaji morajo ponudniki storitev, kot so Facebook, Twitter ali YouTube, v 24 urah odstraniti vsebino, ki je očitno nelegalna po nemških zakonih. Če vsebina ni očitno nelegalna, a je bila prijavljena, imajo za analizo in odločitev sedem dni časa. Kazni za kršitve so drakonske in se začenjajo pri petih milijonih evrov ter segajo do 50 milijonov evrov. Za zakonodajo so glasovali poslanci CDU/CSU in SPD, medtem ko je bila levica...

Zerohedge - Minuli teden sta se zgodili dve zanimivi stvari.

Generalni sekretar Sveta Evrope [1] je v izjavi za javnost pozval države članice, da postavijo bolj jasna pravila za blokiranje neprimernih spletnih vsebine, in s tem preprečijo njihovo zlorabo za "mejne" primere, ko spletni zapisu komu niso všeč, nimajo pa pristne kvalitete sovražnega govora, spodbujanja k terorizmu, in drugih nesporno nedopustnih tem.

Praktično isti dan je Evropska komisija, na marčevski poziv Sveta EU [2], objavila "Kodeks ravnanja" za večje spletne strani, ki je že usklajen s Facebookom, Twitterjem, Googlom (YouTube) in Microsoftom, ter še nekaterimi večjimi ponudniki družbenih omrežij (tam, kjer lahko uporabniki širijo svoje zapise).

Kodeks priznava "nujo" po "skupnem nastopu" držav članic in ponudnikov družbenih omrežij pri pregonu sovražnega govora, zlasti zapisov s vsebino rasizma, ksenofobije, in promocije ter poveličevanja terorizma. Države naj naredijo svoje pri pregonu kaznivih dejanj s takšno...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je včeraj precej pričakovano razsodilo, da evropska konvencija o človekovih pravicah oz. njen člen o svobodi izražanja medijem ne zagotavlja imunitete pred odgovornostjo za uporabniške vsebine (komentarje) na njihovih spletnih straneh.

Sodba kot taka dokazuje pomembnost ureditve varnega pristana v Evropski uniji (kot je v Sloveniji implementiran skozi ZEPT), saj pravi, da glede na splošne predpise ponudniki spletnih storitev lahko odgovarjajo za uporabniške vsebine (oz. da ni v nasprotju s pravico do svobode izražanja iz EKČP, če). Kaže tudi, da je za stranke v postopku zelo pomembno na katero sodišče se osredotočijo. Zakaj točno se je Delfi v tem primeru odpravil v Strassbourg...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...

Slo-Tech - Danes je šest večjih slovenskih spletnih portalov podpisalo kodeks regulacije sovražnega govora na slovenskih spletnih portalih, ki naj bi po mnenju podpisnikov prispeval k zmanjšanju količine sovražnega govora na spletu.

Kodeks tako določa, da pristopniki ne smejo omogočati anonimnih komentarjev, morajo uporabljati skupno vnosno masko za vnos, ki vsebuje omembo 297. člena KZ-1 ter morajo onemogočiti nadaljnje pisanje kršiteljem.

Kot je za siol.net izjavila predstavnica Spletnega očesa Lija Mihelič ukrepi našteti v kodeksu predstavljajo minimalno raven, saj si Spletno oko želi vrnitve v dobre stare čase cenzorskega odobravanja objav. "Zagotovo bi priporočala moderiranje komentarjev, preden se objavijo. Če bi se vsak komentar pred objavo pregledal, bi bilo...

BBC - Čeprav naj bi bil internet v svoji osnovi demokratičen medij, so se Tajci odločili, da vsega povprek na spletu pač ne gre govoriti in pisati. Da bi preprečili obrekovanje svojega kralja, so vzpostavili spletno stran, kjer lahko uporabniki prijavijo vse, ki si dovolijo reči kakšno slabo besedo o njihovem kralju. Poleg tega so zagnali varnostni center, ki bo blokiral spletne strani, ki so sovražne njihovemu monarhu. Tako so v prvem dnevu delovanja preprečili dostop do kar 5000 strani. To sicer ni nova zamisel, saj je informacijsko ministrstvo že prej blokiralo spletne strani z neprimerno vsebino, a so sedaj z novo službo prestavili v višjo prestavo. Slashdot.

Stran s tovrstnimi idejami imamo seveda tudi v Sloveniji.

Slo-Tech - V petek je potekal letni zbor članov Sekcije ponudnikov internetnih storitev Slovenije (SISPA). V skopem sporočilu za medije so izpostavili najbolj pereče probleme. Najbolj jih skrbi Zakon o telekomunikacijah, ki tudi govori o zakonitem prestrezanju komunikacij.

Izpostavili so tudi problem predloga direktive evropske unije, ki predvideva minimalni čas zadrževanja podatkov o komunikaciji. Traffic data retention, kakor je v izvirniku poimenovana direktiva, namerava standardizirati čas hranjenja podatkov znotraj držav članic. Predvsem, da se izognejo nepotrebnim zapletom, ko isti ponudnik nudi storitve v večih državah ali pa v primeru medsebojnega sodelovanja organov pregona.

Na področju pretakanja neleganih vsebin se SISPA zavzema za vzpostavitev službe, kateri se bo mogoče pritožiti in bo ocenjevala sporno vsebino. Glede na to da organizacija obvladuje praktično ves internetni promet bo verjetno svojim članom v tem primeru tudi podala predlog kako ravnati s kršilci. Povečali...