engadget - Britanski raziskovalci so pošteno nadgradili metodo zapisovanja podatkov v steklo, ki sedaj na plošček velikosti blu-rayja omogoča vnos 500 terabajtov v približno 60 dneh.

Naša informacijsko požrešna civilizacija proizvede vse več dragocenih digitaliziranih podatkov, ki terjajo trajno shranjevanje; to pa je svojevrsten izziv, saj imajo vsi uveljavljeni mediji razmeroma omejeno življenjsko dobo. V zadnjem desetletju se je kot medij prihodnosti za trajno shranjevanje izkristaliziralo kvarčno steklo, v katerega zapisujemo s femtosekundnim laserjem. Ta v tridimenzionalno strukturo stekla "vžiga" lamele (po domače, neke sorte zareze) z določeno kotno orientacijo in velikostjo, kar skupaj s položajem nosi zapisano informacijo. Teoretično gledano naj bi bilo takšno steklo obstojno milijarde let, obenem pa je odporno na visoke temperature, magnetizacijo, sevanje in praske. Na čelu napredka v tem segmentu je Microsoftov projekt Silica, kjer so pred dvema letoma demonstrirali zapisovanje...

Microsoft - V Microsoftovem raziskovalnem oddelku so v obstojno stekleno ploščico uspešno "zapekli" in nato prebrali dolgometražni film ter s tem dokazali smiselnost ideje o tovrstnem shranjevanju posnetkov, ki jo razvijajo v okviru projekta Project Silica.

Količina podatkov, ki jih iz sebe bruha človeška civilizacija, se skokovito povečuje, kar pomeni rastoče breme za tiste, ki se jih trudijo na ta ali oni način ohraniti za prihodnje rodove. Arhiviranje digitalnih informacij še vedno sloni na magnetnih trakovih, optičnih medijih in magnetnih diskih, ki pa začno zaznavno propadati in uničevati vsebino že po petih letih. Zato na primer v studijih Warner Bros., kjer si ne morejo privoščiti uničenja klasik, kakršna je V vrtincu, digitalno arhivirane vsebine dosledno prepišejo vsaka tri leta - kar pa pomeni nemalo stroškov.

Zato že dlje časa potekajo raziskave v smeri medijev, ki bi omogočali dolgotrajnejši zapis ničel in enic. Leta 2010 so na Univerzi v Kjotu demonstrirali koncept zapisa v...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Southamptonu so izpopolnili leta 2013 predstavljeni način zapisovanja digitalnih podatkov, ki ima zmožnost preživeti ne le tvorce, temveč tudi celotno človeštvo. Na tako imenovani petrazsežni (5D) digitalni disk lahko zapišejo 360 TB podatkov, disk pa je stabilen do temperature 1000 °C. Pri temperaturi 190 °C je ocenjena stabilnost 13,8 milijarde leto oziroma približno trenutna starost vesolja. Če ga torej ravno ne vržemo v vulkan, bo ta disk preživel tudi konec Zemlje.

Disk je izdelan iz posebnega obstojnega nanostrukturiranega stekla, kar pa prinaša tudi nekaj nevarnosti. Tak disk je sicer odporen na ekstremne pogoje, ni pa odporen na ekstremne sile, zato ga lahko razbijete. Podatke nanj...

ESA - Podrobna analiza podatkov, ki so jih pridobili vesoljski satelit Planck in zemeljskega detektorja BICEP2 in Keck Array, je pokazala, da dokazov za obstoj gravitacijski valov ni. S tem so zavrnili preliminarne rezultate, ki so jih objavili lani in so nakazovali na detekcijo gravitacijskih valov iz najzgodnejšega obdobja v zgodovini vesolja. To bi imelo pomembne implikacije za razumevanje znanosti, a so bili zelo glasni skeptični glasovi, ki so izpostavljali pomanjkljivosti v eksperimentu. Ker je poročilo o gravitacijskih valovih sedaj umaknila kar ista raziskovalna skupina, ki ga je lani napovedala, je zavrnitev praktično dokončna, vsekakor pa zelo gotova.

Gravitacijski valovi bi dokazali obstoj kratkega, a burnega obdobja v zgodovini izjemno mladega vesolja,...

ZDNet - V starih časih je bila izguba napajanja velik problem za trde diske, saj je lahko privedla do napak pri zapisu podatkov ali celo njihove izgube. Moderni sistemi so na te težave manj občutljivi, saj imajo pametnejše algoritme za zapisovanje podatkov in strojno zaščito pred poškodbami, ki bi se lahko zgodile (recimo ob nekontroliranem padcu bralne glave). Potem pa so si pot v naše računalnike utrli SSD-ji, ki imajo v vseh pogledih superiorne karakteristike. So tišji, lažji, hitrejši in odzivnejši. A kot je pokazala najnovejša raziskava, so manj odporni na izgube napajanja. Težava je zlasti brisanje podatkov, saj se brisanje na SSD-jih lahko dogaja le v celotnih blokih, četudi brišemo manj podatkov (preostanek se pač mora ponovno zapisati na disk). Dodatno hibo predstavlja logika za...

ComputerWorld - V današnjem času se za varovanje podatkov pred nepovabljenimi pogledi običajno uporablja šifriranje, a to ni edina pot. Raziskovalci z Univerze v Južni Kaliforniji in Nacionalne univerze za znanost in tehnologijo v Pakistanu so v članku Designing a cluster-based covert channel to evade disk investigation and forensics v reviji Computers & Security predstavili koncept skrivanja podatkov, ki uporablja fragmentacijo datotečnega sistema kot medij za shranjevanje podatkov.

Raziskovalci poudarjajo, da je šifriranje absolutno varni način za varovanje podatkov, a da ne omogoča zanikanja obstoja podatkov (plausible deniability). Sovražnik to lahko izkoristi, tako da od imetnika podatkov izsili šifrirne ključe. To sicer ni povsem res, saj je na...

digg.com - Pri Our Picks pišejo, da bo ta teden Hitach-Maxwell javnosti pokazal popolnoma nov holografski disk s kapaciteto kar 300 GB.

Med glavne prednosti naj bi spadala seveda velika kapaciteta ter prenos podatkov s hitrostjo nekje 20 MB/s. Glavna slabost novega medija pa bo gotovo cena, saj naj bi začetni primerki stali nekje med 100 in 125 dolarji, optični pogon, ki bo znal z njimi sploh kaj početi, pa naj bi lastnike olajšal za 15.000 dolarjev.

Ta disk pa seveda ne bo višek razvoja, saj namerava InPhase v letu 2008 predstaviti 800 GB prepisljivi disk s prenosi okoli 80 MB/s. Do leta 2010 naj bi tako že uporabljali 1.6 TB diske.



Zanimivo vprašanje je, koliko so sploh te zadevice odporne...