Slo-Tech - Pred štirimi leti je iz vesoljskega centra Tanegašima na dolgo pot krenilo plovilo Hayabusa 2, ki je sedaj prispelo čisto blizu svojega cilja. Gre za naslednika misije Hayabusa, ki jo je Japonska v vesolje poslala leta 2003 in se je sedem let pozneje vrnila s prvim in doslej edinim vzorcem asteroida. Japonci so edini, ki jim je uspelo pripeljati kose kakšnega asteroida na Zemljo. Evropska Rosetta namreč ne bo nikoli prispela domov.

Hayabusa 2 je podobna misija. Potuje do asteroida Ryugu, ki se mu je sedaj že dovolj približala, da smo dobili prve posnetke. Od Ryuguja je oddaljena še...

Science Magazine - Raziskovalci si še vedno belijo glavo z vprašanjem, kako to da je na Zemlji toliko vode oziroma od kod se je vzela. V meglici, iz katere so se oblikovali Sonce in planeti Osončja, je bilo vode sicer veliko, a Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja. Pričakovali bi, da bo v zgodnjem stadiju nastajanja planeta Sonce vso vodno paro odpihnilo in Zemlja bi morala biti suha, pa ni. To pojasnjujeta dve teoriji - bodisi je Zemlja nekako obdržala prvotno vodo bodisi so kasneje suh planet namočili asteroidi ali kometi, ki so nanj zanesli vodo. Bistveno vprašanje pa je, katera izmed njiju je pravilna. Nove raziskave vprašanje spet zapletajo.

V prid prvi teoriji govorijo odkriti veliki podzemeljski rezervoarji vode. Raziskave so pokazale, da bi se voda v nekatere kamnine...

Slo-Tech - Komet Čurjumov-Gerasimenko, na katerem je lani pristal modul Philae, v orbito okrog njega pa se je utirilo plovilo Rosetta, je včeraj dosegel prisončje (perihelij), kakor imenujemo točko v njegovi orbiti, ki je najbližja Soncu. Ob približanju Soncu se kometi prebudijo, saj začne led intenzivno izparevati, visoka temperatura pa lahko tudi neposredno poškoduje sonde. Za zdaj kaže, da sta Rosetta in Philae uspešno preživeli perihelij. Čurjumov-Gerasimenko sedaj leti proč od sonca v svoji eliptični orbiti. Perihelij je bil na razdalji 1,2 astronomske enote (1 astronomska enota je povprečna oddaljenost Zemlje od sonca, torej 150 milijonov kilometrov), afelij pa na razdalji 5,7 astronomske enote, kamor bo komet prispel čez tri leta. Obhodni čas znaša 6 let in 5 mesecev.

Ker komet nima atmosfere, se zamrznjeni led hitro spreminja v paro že pri sorazmerno...

Science Magazine - V reviji Science so raziskovalci Evropske vesoljske agencije (ESA) objavili rezultate raziskav izotopskega razmerja v vodi, ki ga je Rosetta izmerila na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Rezultati so pomembni, ker z njimi iščejo odgovor na vprašanje, ali so vodo na Zemljo prinesli kometi ali ne. Za zdaj se zdi čedalje verjetneje, da je niso.

Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja, zaradi česar je ob kmalu po nastanku najverjetneje izgubila vso vodo in ostale spojine z nizkim vreliščem. Ker danes večino Zemljinega površja prekriva voda, se postavlja vprašanje, od kod neki se je vzela. Poleg teorije o kemični adsorpciji vode globoko v kamnine, kjer je preživela vročo mladost, je med znanstveniki najbolj sprejeta teorija o vesoljskih telesih,...

Slo-Tech - Zgodovinski dan za raziskovanje vesolja je uspel, saj je robot Philae pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Brez zapletov vendarle ni šlo in Evropska vesoljska agencija (ESA) nekaj časa sploh ni bila prepričana, da je Philae res pristal. Šlo je za zapleten in tvegan manever, ker je Philae trenutno pol svetlobne ure od...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...