Slo-Tech - Vse od prelomnega članka Why Most Published Research Findings Are False, ki ga je John Ioannidis objavil pred šestnajstimi leti, se zavedamo krize ponovljivosti (replication crisis). Zlasti v medicini, ekonomiji in družboslovnih znanostih je rezultate iz tudi polovice člankov nemogoče ponoviti, kar pod vprašaj postavlja njihove ugotovitve. Razlogov je več, pametnih rešitev pa še ni. V psihologiji je ponovljiva le zgolj dobra tretjina raziskav, v ekonomiji in družboslovju pa dobra polovica.

Vir težav je tekmovalnost trenutnega sistema v znanosti, kjer je preživetje in napredovanje znanstvenikov odvisno skoraj izključno od števila objav in njihove odmevnosti, torej citiranosti. Ta isti problem imajo tudi uredniki revij, ki zato preferirajo članke z izjemnimi, prelomnimi odkritji. Žal iz zgodovine vemo, da so poročila o izjemnih odkritjih večkrat neresnična od bolj umirjenih in pričakovanih odkritij. Vse to vpliva na to, kaj se objavlja, in skoraj brez izjeme se objavljalo zgolj...

Slo-Tech - Google se je odločil obuditi priljubljeno videoigro iz leta 1985, ki je v 80. in 90. letih navduševala generacije. V franšizi smo dobili video igre, knjige, televizijske serije itd. Tedaj smo s prstom po računalniškem zemljevidu lovili tatico Carmen Sandiego in njene pomočnike, sedaj pa je igro v moderni svet na Google Earth prestavil Google. Igramo lahko v brskalniku Chromu ali v aplikacijah za Android ali iOS.

Osnovna premisa je preprosta. Carmen Sandiego je po ropu na lovu pred roko pravice, igralec pa jo mora uloviti. V iskanju intervjuva različne očividce in druge ljudi z...

Slo-Tech - Umetna inteligenca se v raziskavah približuje medicini in psihologiji, kar je precej slabše, kot se sliši. V zadnjem času ima znanost čedalje večji problem s ponovljivostjo rezultatov, medicina in psihologija pa pri tem prednjačita.

Pričakovali bi, da so rezultati znanstvenih raziskav v specializiranih revijah tako natančno popisani, da jih lahko kadarkoli ponovimo in pridemo do istih zaključkov. Žal je resnica bistveno drugačna. Na vsakem področju se najdejo raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti; na nekaterih področjih pa jih je nadpovprečno veliko. Pri tem ne gre nujno za ponarejanje, goljufanje ali namerno izbiranje pozitivnih rezultatov, temveč pogosto za površno izvedbo, nepopoln opis, slabo dokumentacijo itd. Problema se zavedajo tako...

Business Insider - Temelj znanstvenih raziskav je ponovljivost, najsi gre za zmožnost ponovitve in rezultatov poizkusa ali pa vsaj rezultatov iz zbranih surovih podatkov z isto metodologijo, kadar poizkusa ni mogoče ponoviti. Znanost ima svoje probleme, ki so po navadi posledica malomarnosti ali cel namernega ravnanja avtorjev. Narašča število umaknjenih člankov, ker so v njih neresnični podatki ali popolne neumnosti. Velike ponareditve odmevnih rezultatov so sorazmerno redke in imajo resne posledice, pri vseh teh nepravilnosti pa gre za manjši del člankov - velika večina je še vedno povsem resničnih in ponovljivih.

To pot je ponovno pod drobnogledom ekonomija, ki nam je dala eno najbolj razvpitih afer, ko sta Carmen...

Slo-Tech - Posledice objavljenih in kasneje umaknjenih člankov o novem načinu priprave matičnih celic, za katera se je izkazalo, da sta prevari, so obsežne. Umik člankov je bil še najmanjša nevšečnost, saj so se Japonci odločili kar reorganizirati celoten Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB) v RIKEN-u, kjer je potekala glavnina raziskave.

Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

Slo-Tech - Ugledna znanstvena revija PLoS je lani decembra napovedala spremembo politike, ki od marca letos zahteva, da avtorji že ob oddaji članka priložijo vse zbrane podatke oziroma navedejo mesto, kjer so ti javnosti dostopni. Sliši se precej enostavno: ko narišete graf, je treba poskrbeti še za javno objavo številk, iz katerih je ta graf nastal. V praksi pa je situacija bistveno bolj zapletena.

Včasih raziskovalci ugotovijo, da bi potrebovali podrobnejše ali surove podatke predhodne raziskave, kot so bili objavljeni v članku. To ni enostavno, o čemer smo pisali lani, saj je veliko zlasti podatkov iz starejših študij izgubljenih, nedostopnih ali kod drugod v digitalnih vicah. Četudi so vsi...

Slo-Tech - Naslednja težava, s katero se soočamo v znanosti (in še marsikod), je trajnost oziroma dolgoživost podatkov. Zanemarimo tistih nekaj škandalov, ko so brezvestni raziskovalci ponarejali rezultate raziskav objavljali neresnične, izmišljene ali prerejene podatke. Tudi povsem legitimni podatki imajo težavo, da počasi izginjajo v digitalna večna lovišča. Kanadski raziskovalci so ta problem pogledali in ugotovili, da je izjemno razširjen in obsežen (znanstveni članek).

Ohranjanje digitalnih podatkov je velik problem na vseh področjih, tako domače hranjenje fotografij kot vzdrževanje arhivov v podjetjih. Po eni strani podatke vsake toliko časa preseneti odpoved strojne opreme, ko lahko...

Slo-Tech - Eden izmed največkrat citiranih člankov, ne le v znanstveni srenji, temveč tudi med politiki, gospodarstveniki in ekonomisti, je članek Growth in a Time of Debt iz leta 2010. V njem sta avtorja Carmen M. Reinhart in Kenneth S. Rogoff iz Nacionalnega urada za ekonomske raziskave v Massachusettsu s primerjalno analizo podatkov o zadolženosti držav in njihovi gospodarski rasti ugotovila, da ko razmerje med državnim dolgom in BDP-jem doseže 90 odstotkov, gospodarska rast v povprečju postane negativna, mediana gospodarske rasti pa se zniža za več kot odstotno točko. To je argument, ki so ga...