Heise - Tri mesece po hekerskem napadu na nemški parlament, za katerega so Nemci obtožili Rusijo, incident še vedno ni saniran. Mesec dni po napadu je bil trojanec še vedno aktiven, njegova odstranitev pa sploh ni enostavna, ker se skriva tudi v firmwaru in drugod. Omenjala se je celo radikalna možnost, da bo treba zamenjati celoten računalniški sistem. Sedaj je vmes prišla grška kriza in računalniški sistem ostaja neočiščen in ranljiv.

Konec julija so nemške poslance obvestili, da bodo veliki postopek čiščenja in zamenjave sistema začeli danes, zaradi česar bodo do ponedeljka brez dostopa do službenega omrežja in elektronske pošte, kasneje pa bodo morali ponastaviti vsa gesla. Ker do konca avgusta v Nemčiji trajajo...

Spiegel Online - Minuli mesec so v nemškem zveznem parlamentu ugotovili, da so neznani napadalci – osumili so Rusijo – napadli računalniški sistem. Dobre štiri tedne po napadu Nemci še vedno niso uspeli sčistiti svojega sistema, zato razmišljajo celo o izrednih ukrepih, kot je zamenjava vse strojne in programske opreme.

Spiegel piše, da je trojanec, ki je napadel informacijski sistem parlamenta, še vedno aktiven in da še vedno opravlja svoje delo, torej pošilja informacije prek interneta svojim piscem. Ker ga še vedno niso uspeli odstraniti, se resno omenja možnost zamenjave vse strojne opreme, kar bi stalo milijone. Ni sicer jasno, kolikšen del bi bilo treba zamenjati, saj novi črvi, ki se skrivajo tudi po firmwaru in drugod, onemogočajo odstranitev z...

Slo-Tech - O hekerskih napadih pišemo sorazmerno pogosto, a so večinoma omejeni na kraje podatkov, v manjšem številu primerov pa gre še za zlorabe. Škoda pri tem nastane, a je "nevidna". Precej redko pa se zgodi, da hekerski napad povzroči fizične poškodbe na infrastrukturi - najodmevnejši primer je seveda napad Stuxneta na iranske centrifuge, ki so zaradi okužbe nepravilno delovale, kar je onemogočalo bogatitev urana in jih je tudi fizično poškodovalo. Najnovejše poročilo o računalniški varnosti, ki ga je izdal nemški Zvezni urad za varnost v informacijski tehnologiji (BSI), kaže, da se taki primeri še vedno dogajajo.

Neimenovano jeklarno v Nemčiji je namreč napadla hekerska skupina, ki je s ciljanim ribarjenjem (spear...

ZDNet - Neznani napadalci so v Strasbourgu napadli javno brezžično omrežje, ki z internetom oskrbuje obiskovalce in zaposlene v Evropskem parlamentu. Zaradi incidenta, v katerem naj bi ukradli uporabniška imena in gesla štirinajstih uporabnikov, so do nadaljnjega ugasnili javni Wi-Fi v Parlamentu. Vsem uporabnikom so že priporočili zamenjavo gesel, hkrati pa poslancem in ostalim zaposlenim priporočajo namestitev ustreznega certifikata, s katerim se bo mogoče povezati na varno zasebno omrežje Wi-Fi.

Vse kaže, da je šlo za napad MITM (man-in-the-middle). Šlo je za javno dostopno omrežje EP-EXT Network. Napadalci niso izkoristili ranljivosti v infrastrukturi, ampak so...

Slashdot - Včeraj je nemški zvezni parlament s 389 glasovi za in 128 proti sprejel osnutek zakona o preprečevanju dostopa do otroške pornografije na spletu, o katerem smo že obširno pisali. Nova zakonodaja od ponudnikov dostopa do interneta zahteva, da uporabnike interneta ustavijo z znaki stop vsakokrat, ko bi ti poskušali dostopati do strani s prepovedano vsebino. Strani bo sicer še vedno moč odpreti, le da potrebno prej klikniti gumb OK na stop strani, kjer vas bodo obvestili, da kršite zakon. Ves čas razpravljanja o zakonu je sicer potekalo zbiranje podpisov za umik zakona, kjer so nasprotniki...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...