Slo-Tech - Današnje procesorsko obarvane vesti zaključujemo z vestjo, kako niti najbolj optimizirani in najhitrejši procesorji nič ne pomagajo, če jih programska oprema ne zna izkoristiti. Priljubljeni program za matematične izračune in modeliranje Matlab na primer ob zagonu preveri, kateri procesor ima računalnik nameščen, in temu primerno kliče ukaze. Toda včasih to ni najpametneje. Če Matlab zazna AMD-jeve procesorje Ryzen, uporablja starejši nabor ukazov SSE1. A v resnici imajo AMD-jevi procesorji že od arhitekture Excavator vgrajene tudi ukaze SIMD, in sicer AVX2. Zato so modri ljudje interneta spisali popravek, ki Matlab prisili v uporabo teh ukazov.

Rezultat je osupljiv. Pri manipulacijah z matrikami je pospešek 258-odstoten, v ostalih primeri pa od 20 do 250 odstotkov. Za ta pospešek tako ni potrebno niti šariti po izvorni kodi ali kakorkoli spreminjati programa. Zadostuje, da ga poženemo s skripto

@echo off
set MKL_DEBUG_CPU_TYPE=5
call "%MKLROOT%\bin\mklvars.bat"...

Slo-Tech - Ko je Google minuli mesec predstavil glasovnega pomočnika Duplex, ki v našem imenu pokliče v restavracijo in se v povsem človeškem glasu in jeziku dogovori za rezervacijo, so bili odzivi mešani. Po eni strani moramo pohvaliti dovršenost tehnologije, saj sintetiziran glas zveni resnično človeško, stavki pa imajo rep in glavo, po drugi strani pa se je marsikdo počutil nelagodno ob misli, da bi lahko govoril z robotom, ne da bi to vedel. Google je kmalu zagotovil, da se bo Duplex v vseh primerih jasno identificiral. V tedaj predvajanem posnetku namreč ni bilo videti, da bi sogovornik to ugotovil, a so dvomljivci tudi izpostavili dejstvo, da bi bil celoten pogovor kaj lahko zmontiran ali odigran. Google je seveda trdil, da to ni res.

...

Heise - Bell Labs se pridružuje podjetjem, ki skušajo pri prenosu podatkov po bakrenih paricah doseči čim višje hitrosti. Medtem ko standard G.fast že omogoča hitrosti do 1 Gb/s, so v Bell Labs pokazali, kako je to mogoče še podeseteriti. Žal so pri tem močno omejeni s fiziko, tako da hitrost pri kablih, daljših od 50 metrov, hitro upade. Vseeno je to dovolj za primere, kjer sicer imamo optično povezavo, a je nimamo položene čisto do praga.

G.fast uporablja dve parici, po katerih prenos poteka v širšem frekvenčnem področju (trenutno do 106 MHz, v prihodnosti do 212 MHz) kot VDSL2. Za dosego hitrosti do 10 Gb/s so frekvenčno področje še razširili, hkrati pa si pri prenosu pomagajo tudi s presluhom (crosstalk), s katerim je prav tako mogoče prenesti informacije, če smo dovolj zviti. G.fast trenutno...

Slo-Tech - Alcatel-Lucent je v sodelovanju z Bell Labs dosegel nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po bakrenih vodnikih. Z nadgradnjo obstoječe tehnologije so podeseterili njeno hitrost in dosegli hitrosti 10 Gb/s.

Čeprav je hrbtenico podatkovnih povezav že zdavnaj prevzela optika, to ne pomeni, da je baker za na smetišče zgodovine. Bakrene povezave so bistveno cenejše od optičnih, a so za doseganje visokih hitrosti omejene na kratke razdalje. Zaradi tega se uporabljajo za končne povezave (last mile), saj do gosteje naseljenih področij položijo optiko, potem pa zaključne metre do posameznih odjemalcev lahko uporabijo tudi bakrene povezave. FTTC (fiber-to-the-cabinet) namesto FTTH (fiber-to-the-home) je v Veliki Britaniji razširjen, kjer zadnje metre nadomešča VDSL2.

Lani smo pisali o prihodu standarda G.fast (FTTC2 - ITU G.9700), ki bo na razdaljah do 70...

Slo-Tech - ITU je potrdil standard G.fast, ki bo omogočil doseganje hitrosti do 1 Gb/s prek bakrenih povezav. Kavelj je seveda v dometu, saj lahko tolikšne hitrosti dosegamo le na razdaljah do 250 metrov, še raje pa manj kot 100 metrov. A kljub temu to ni nepomembna novost.

Uporabna bo predvsem v povezavi optičnimi povezavami. Ko smo v zadnjih letih v Sloveniji gradili optično omrežje, so običajno optična vlakna šla vse do hiše, kar pa ni nujno vedno tako. V tujini je problem poznan pod imenom problem zadnje milje. Optične povezave namreč relativno poceni pripeljemo v gosto naseljena območja, bistveno dražja pa je povezava od zadnjega vozlišča do končnega uporabnika. Tu je ceneje uporabiti obstoječe bakrene parice.

G.fast sicer oglašujejo kot 1...

Ars Technica - Čeprav so bakrene parice za prenos podatkov v zatonu, saj jih nadomešča optično omrežje, tehnologija DSL še ni mrtva. To so prikazali v Bell Laboratories, kjer so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po bakrenih kablih. Na razdalji 400 metrov so podatke prenašali s hitrostjo 300 megabitov na sekundo, medtem ko so na razdalji en kilometer dosegli še vedno zavidljivih 100 megabitov na sekundo. Z naraščanjem razdalje nato hitrost hitro pojenja.

Za dosego teh rekordov so potrebovali dvoje bakrenih paric (angl. channel bonding), posebno tehnologijo za preprečitev presluha (vectoring) in analogen fantomski način (angl. phantom mode, ki vključuje...

Slashdot - Ericsson poroča, da so v prvi demonstraciji delovanja VDSL2 na svetu dosegli hitrost prenosa podatkov več kot 500 Mbps prek bakrenih paric. Za ta dosežek so hkrati uporabili šest vodnikov, podatke pa so z načinom vektoriziranega VDSL2 prenašali pol kilometra daleč. Nova tehnologija vektorizacije, ki zmanjša presluhe, omogoča sočasno uporabo več paric in zmanjša porabo energije, še ni standardizirana, a naj bi jo uskladili do konca tega leta. Žal kakšnih hudih revolucij ni pričakovati, saj že pri razdaljah, ki so večje od 1 km, ADSL2+ deluje občutno bolje. Kot pravijo, je uporabnost tega dosežka predvsem povezava optičnih vodnikov, ki vodijo od DSLAM-ov, do končnih uporabnikov. Če imajo ti seveda več bakrenih paric, kar prav tako ni ravno pogost slučaj.

Slashdot - V laboratorijh Bell Labs podjetja Lucent tech, so postavili nov hitrostni rekord v prenosu podatkov po optiki. Seveda so uporabili več vlaken in več kanalov, a skupno je bila dosežena hitrost kar 2,56TB/s.
Več tukaj.