Slo-Tech - Danes bo potekal delni sončni mrk, ki bo viden tudi iz Slovenije. Medtem ko bo največji del Sončeve ploskvice zakrit v Sibirji nad krajem Nižnevartovsk, bo v Sloveniji 40 % odstotkov ploskvice. Mrk bo sicer viden iz Evrope in zahodne polovice Azije. Začel se bo 11.17, največjo zakritost pa bomo videli približno uro pozneje. Mrk se bo končal ob 13.26.

Delni sončni mrk je bolj nevaren od popolnega, ker sončni žarki še vedno prodirajo z delno zakrite ploskvice, zato ga nikoli ne smemo opazovati v živo brez zaščite. Varno spremljanje predstavlja projekcija s teleskopom s filtrom. Če tega nimate, opazujte projekcijo na tleh pod krošnjami ali jo naredite s prsti. V Sloveniji je sicer jutri napovedano oblačno in deževno vreme, zato bo opazovanje v večjem delu države nemogoče. Astronomska društva po državi so sicer načrtovala organizacijo ogledov, a vsa po vrsti poudarjajo, da jih bodo izvedla le ob lepem vremenu.

Letošnji sončni mrk je del cikla mrkov, ki se bo nadaljeval čez 14 dni....

Slo-Tech - Slabo leto po lanskem preplahu, ki ga je povzročil padec frekvence evropskega kontinentalnega elektroenergetskega omrežja, za katerega je bil tedaj odgovoren neporavnan odjem na Kosovu, so se v manjši meri ponovile težave s frekvenco. Evropsko združenje sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-E) je v izjavi za javnost razkrilo, da je minuli četrtek (10. januarja) frekvenca na kontinentalnem omrežju (ki sega od Portugalske do Turčije) iz nepojasnjenih razlogov padla. Incident še vedno preiskujejo.

Iz ENTSO-E so sporočili, da so isti dan zaznali težave na...

Slo-Tech - Evropski sistemski operaterji elektroenergetskega omrežja so vzpostavili normalno stanje v omrežju, ki je vladalo pred januarsko motnjo. Ker je januarja zaradi neizravnanega odjema električne energije na Kosovu frekvenca omrežja padla pod ciljno vrednost 50 Hz, se je nabrala zamuda "omrežnega časa" v primerjavi s točnim časom (UTC). Omrežni čas se izračuna tako, da se prešteje število nihajev in predpostavi, da je frekvenca v povprečju natančno 50,0000 Hz. Januarja je odstopanje znašalo več kot pet minut, kar so odjemalci opazili predvsem kot zaostajanje ur na pečicah in ostalih napravah, ki so za merjenje časa uporabljale omrežno frekvenco.

Frekvenca omrežja pade kot odgovor na povečano porabo električne energije, dokler se proizvodnja ne prilagodi večjemu odjemu. Hipni odziv omrežja je namreč...

Slo-Tech - Evropsko združenje sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-E) je postreglo s podrobnejšo razlago, kaj se dogaja v evropskem električnem omrežju, da se je od sredine januarja nabralo skoraj šest minut akumulirane zamude. Od sredine januarja je bila povprečna frekvenca omrežja 49,996 Hz, s čimer se je pridelal opisan zaostanek. Kaj takšnega se v evropskem kontinentalnem omrežju, ki obsega celotno celinsko Evropo in Turčijo, še ni zgodilo. Razlog za upad frekvence je bila neizravnana proizvodnja in poraba električne energije v bloku SMM, ki obsega Srbijo,...

Slo-Tech - V Evropskem združenju sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-E) so potrdili, da so težave s frekvenco evropskega elektroenergetskega omrežja posledica nezadostne ponudbe električne energije. O prenizki frekvenci električnega omrežja in zaradi akumuliranega zaostanka omrežnega časa visokem zaostanku na urah smo pisali minuli teden. Sedaj je ENTSO-E težavo tudi uradno pripoznal in napovedal ukrepe.

V izjavi za javnost so zapisali, da od sredine januarja obstaja odstopanje porabe in proizvodnje električne energije, ker eden izmed upravljavcev v prenosnem omrežju ne zagotavlja potrebnih zmogljivosti. Krivca za te težave niso imenovali. Zaradi tega je frekvenca električnega omrežja rahlo upadla, so dodali. ENTSO-E je potrdil, da je to razlog za odstopanje časa na urah, ki se uravnavajo z...

Slo-Tech - Luninemu mrku čez 14 dni često sledi Sončev in tudi letos bo tako, a žal od njega Evropejci kaj dosti ne bomo imeli. V živo ga ne bomo mogli spremljati, bo pa to eden najbolj dokumentiranih in opazovanih mrkov v zgodovini, zato bomo lahko po internetu gledali prenos v živo s številnih strani. V ponedeljek zvečer po našem času bo popolni Sončev mrk viden iz Severne Amerike, delni mrk pa še iz dela zahodne Evrope in Južne Amerike. Iz Slovenije mrk ne bo viden, zato pa ga bomo lahko gledali na Nasini strani.

Dobrih 100 kilometrov širok pas, v katerem bo viden popolni Sončev mrk, bo prek...

Slo-Tech - Mobilni telefoni so med drugim prinesli tudi aplikacije, ki prikazujejo vreme, kjer se trenutno nahajamo, če ne zmoremo pogledati v nebo, predvsem pa vremensko napoved. Leta preden so računalnike skrčili na velikost dlani, smo o tem, ali bomo imeli v petek piknik, zamenjali opeko na strehi… izvedeli tako, da smo poslušali radio ali posebno oddajo na TV, v kateri so napovedovalke oz. napovedovalci razlagali, kako se gibljejo zračne mase in kako bo to vplivalo na naš piknik.

Že nekaj let pa si lahko na pametnem telefonu trenutek trenutek ogledamo vremensko napoved. Ogled posebne oddaje na TV je tako danes vsaj za nekatere dele populacije odveč, saj so te informacije dosopne kadarkoli.

Na Arstechnici opisujejo dogajanje na tem področju (Watson in vreme npr.), v tem članku.

Kaj pa vi mislite, ali danes še potrebujemo posebno oddajo na TV, ki gledalcem v besedi in sliki opiše vremensko napoved?

Slo-Tech - Iz EPIA (European Photovoltaic Industry Association) so sporočili, da je proizvodnja sončne električne energije presegla 1 odstotek svetovne porabe električne. V letu 2014 so po svetu namestili za 40 GW (predlani 38,4 GW) sončnih celic, kar skupno kapaciteto dviguje na 178 GW. V Nemčiji je namreč te dni potekal največji svetovni sejem sončne industrije.

Čeprav se Evropa rada ponaša z dejstvom, da je zelena in okoljsko zavedna, so v Evropi od tega namestili le za 7 GW sončnih elektrarn, kar je manj kot leta 2013. Največ so jih namestili na Kitajskem (10,6 GW) in Japonskem (9,7 GW), za tretjeuvrščeno Evropo pa sledijo ZDA (6,5 GW). Po skupni moči pa Evropa z 88 GW še vedno prepričljivo vodi, a se utegne trend kmalu obrniti. Letos naj bi Kitajci postavili 18 GW...

Slo-Tech - Jutri bomo lahko v Evropi opazovali Sončev mrk, ki bo popoln v nenaseljenem pasu od vzhodne Kanade, južno od Islandije in prek Svalbardskega otočja do severnega pola, pri nas pa bo zakrite 67,7 odstotka Sončeve ploskvice. Delni mrk bo viden v celotni Evropi, v severnem delu Afrike in na skrajnem zahodu Azije. V Ljubljani se bo mrk začel ob 9.32 uri po lokalnem času in dosegel maksimum ob 10.41, končal pa se bo 11.52 uri. V preostalih delih Slovenije so ti časi lahko prestavljeni za tri minute prej (vzhod države) ali pozneje (skrajni severozahod). Vremenska napoved za Slovenijo je odlična,...

Slo-Tech - Danes ponoči bomo lahko tudi iz naših krajev lahko opazovali delni Lunin mrk, saj bo Mesec potoval skozi Zemljino senco. Luna ne bo s celotno ploskvico v Zemljini senci, ampak bo večji del v resnici prešel le skozi polsenco. Mrk bo zato eden krajših, zakrite (v senci) pa bo največ 0,3 odstotka Lunine ploskve. Kljub temu se bo Luna opazno potemnila, saj bo cela v Zemljini polsenci.

Mrk se bo začel ob 20.03 uri po našem času, ko bo Luna vstopila v polsenco, vrh bo dosegel okrog 22.07 ure, končal pa se bo dvanajst minut čez polnoč. Luna danes vzide že ob 19.55, tako da bomo lahko iz Slovenije spremljali celoten mrk.

...

Slo-Tech - Prav v teh trenutkih poteka prvi letošnji Sončev mrk, ki je viden tudi iz naših krajev. Luna je Sonce začela prekrivati ob 7.40 uri nad Alžirijo, senca pa bo potovala proti Skandinaviji, kjer bo ob 9.51 iz Švedske najdlje viden mrk. Tam bo zakrite 85,8 odstotka Sončeve ploskve. Različne magnitude mrka bodo vidne iz celotne Evrope, severne Afrike in severozahodne Azije.

V Sloveniji vidimo najbolj zakrito Sonce prav v teh minutah, ko je vidna le četrtina njegove ploskve. Žal trenutne vremenske razmere kažejo, da Evropejci kaj dosti od mrka ne bomo videli, saj je skoraj cel kontinent zavit v...

Slo-Tech - Če boste imeli jutri dopoldne kaj časa, se le uzrite v nebo, primerno zaščiteni seveda, kajti na sporedu bo Sončev mrk. Mrk žal ne bo popoln, ker je Luna trenutno predaleč (ali pa Sonce preblizu, kakor vzamete), ampak kolobarjasti. Iz Slovenije bo viden v celoti, vendar le kot delni Sončev mrk - zakrite bo največ 60 odstotkov sončne ploskve. Mrk se bo pričel ob 9.41 daleč nad severnim Atlantikom, v Sloveniji pa nekaj minut pred deseto, in pri nas trajal do 12.28. Sicer bo mrk viden iz celotne Evrope in Afrike ter dela Azije, črta območja kolobarjastega mrka pa bo od evropskih držav prečkala le Španijo.

Slo-Tech -

Za dobro jutro še malce bolj vesoljska novica. Danes ponoči bo namreč nastopil popolni Lunin mrk, ki bo viden tudi v naših krajih. Kot verjetno veste, lahko Lunin mrk nastopi le ob ščipu, ko so Sonce, Zemlje in Luna na isti premici. Ker je Lunin tir nagnjen glede na Zemljinega, mrk ne nastopi ob vsakem ščipu, saj se Luna navadno izogne Zemljini senci. Ko mrk vendarle nastopi, je v nasportju s Sončnim mrkom viden iz vseh krajev, kjer je Luna nad obzorjem, ker je premer Zemljine sence na oddaljenosti Lune približno dvainpolkrat večji od Lune same.

Mrk, ki bo nastopil danes, bomo lahko v naših krajih spremljali v vseh fazah, prav tako tudi še v vsej Zahodni Evropi, zahodni Afriki,...