Slo-Tech - Raziskovalci na bostonskem MIT so razvili nov algoritem za paralelizacijo procesov, ki obljublja bistvene pohitritve pri srednje velikem številu jeder. Ugotovili so, da z naraščajočim številom jeder klasično zaporedno dodeljevanje procesov jedrom glede na čas zahtevka (first come first served) ne daje tako dobrih rezultatov kot preizkušeni, stari random.

Proizvajalci procesorjev so se v zadnjih letih posvetili povečevanju števila jeder v procesorjih, kar prinaša svojevrstne izzive za programerje. Tega ne počnejo, da bi nagajali, temveč ker jih je po glavi udarila fizika. Več kot nekaj gigahercev se iz posameznega jedra ne da iztisniti, zato je edini način za povečevanje zmogljivosti večanje števila jeder. Od...

AnandTech - Podjetje Chipworks je z izidom iPhone 6 in 6 Plus spet vzelo pod drobnogled sistemski čip Apple A8, ki omenjena telefona poganja. Ker so podobno naredili že ob izidu iPhone 5S, je primerjava med generacijama čipov enostavna. Vemo, da je Apple A7 proizvajal Samsung v 28 nm procesu, medtem ko čast izdelovalca za Apple A8 pripada TSMC-ju, kjer so uporabili popolnoma svež 20 nm proces. Zgolj pomanjšanje starejšega procesorja na nov proces bi pomenilo kar razpolovitev površine, ki jo čip zavzema, a so pri Applu jasno izkoristili priložnost ter dodali nekaj novih funkcij in zvišali zmogljivost. Rezultat je 89 mm² veliko jedro - za primerjavo, Apple A7 zaseda 104 mm². Pri...

Slo-Tech - Raziskovalci z bostonskega MIT-a so razvili 36-jedrni procesor, ki inteligentno rešuje problem komunikacije med jedri, ki z rastjo števila jeder postaja čedalje težavnejši.

Komunikacija med jedri v procesorjih, ki jih imajo več deset, hitro postane omejujoč dejavnik hitrosti izračunavanja. Medtem ko procesorji z majhnim številom jeder za povezavo med njimi poskrbijo z enotnim vodilom, do katerega dobita ekskluziven dostop jedri, ki zanj zaprosita, pri večjem številu jeder to postane neizvedljivo, ker bi jedra večino časa potrošila za čakanje namesto za izračunavanje. Raziskovalci z MIT-a zato predlagajo sistem mini interneta, kjer bi imelo vsako jedro svoj usmerjevalnik podatkov, ki bi skrbel za učinkovito pogovarjanje...

HotHardware - ARM je ob predstavitvi svojih 64-bitnih jeder, ki imata kodno ime A53 in A57, dodbra predelal tudi zanimivo strategijo parjenja različnih jeder. A53 je sicer naslednik dobro znanega jedra A7, medtem ko je A57 pravzaprav enak, le da je naslednik popolnoma svežega jedra ARM A15. Slednji je zaenkrat na voljo le v enem dvojedrnem procesorju iz Samsungove družine Exynos, uporabljati pa ga je mogoče v najnovejšem Samsungovem Chromebooku ter jasno v prav tako Samsungovem 10-palčnem Nexusu 10. Skupaj z jedroma A53 in A57 so kot rečeno, dodatno objasnili strategijo big.LITTLE, kjer je namen v en čip zapakirati dve oz. štiri jedra A57 in štiri jedra A53, kjer bi slednji delovali ob lažjih opravilih, prvi pa, ko bi bila potreba po hitrejšem delovanju. Nekoliko vprašljivo je predstavljanje...

Slo-Tech - Intel je že pokazal delujoč čip z 48 jedri, a omejitev pri tlačenju jeder na silicijeve rezine je daleč v nedoločljivi prihodnosti, pravijo. Raziskovalec Timothy Mattson iz Intela je na konferenci Supercomputer 2010, ki je potekala v New Orleansu, poudaril, da je moč njihov koncept "poljubno dimenzionirati". V principu bi lahko dodali več kot tisoč jeder in šele pri tej številki bi se začele kazati negativne posledice prevelika števila jeder, dodaja. Tako Intel vztraja, da je prihodnost mikroprocesorjev v miniaturizaciji in paralelizaciji.

Preden pa bomo dočakali procesorje s tisoč jedri, morajo Intelovi inženirji rešiti še nekaj problemov. Eden izmed njih je koherenca predpomnilnika (angl. cache coherency), saj...

AnandTech - Čeprav so prvi procesorji na arhitekturi Westmere že na tržišču v obliki dvojedrnih Core i3 in Core i5 procesorjev, Intelovi načrti z 32 nm-proizvodnim procesom še niso končani. Poleg šestjedrnega Gulftowna, ki ga pričakujemo v kratkem so v konferenčnem klicu razkrili tudi načrte o potencialnih štirijedrnikih, izdelanih v manjšem proizvodnem procesu. Obenem so tudi razložili nekaj dodatnih varčevalnih tehnologij, ki se skrivajo v prvem koraku na novem proizvodnem procesu, pomanjšanju stare arhitekture. Že Nehalemi so s seboj prinesli ugašanje posameznih jeder s pomočjo tranzistorja pred napajalnim delom jedra, ki se je lahko izklopil in tako jedru prekinil dobavo električne energije. Posledično imajo Intelovi najnovejši procesorji impresivno nizko porabo v brezdelju....