Mashable - Hekerska skupina The Shadows Brokers je včeraj na internetih že drugič letos omogočila javnosti dostop do orodij NSA za vdiranje v zasebnost posameznikov. Tokratni leak vsebuje orodja za vdiranje v operacijski sistem Windows. In če je za verjeti Edwardu Snowdnu, potem so na udaru vse različice Oken skupaj z vsemi nadgradnjami pred deseto reinkarnacijo. Vendar se že pojavljajo prva ugibanja, da določena orodja omogočajo vdiranje tudi v Windows 10. Razlog za odpornost Desetice je starost orodij. Kdaj točno so Hekerji uspeli napasti NSA in ji ukrasti orodja, uradno ni znano. Vse pa kaže, da je do vdora najverjetneje prišlo leta 2013, takoj po izbruhu afere Snowden.

In tudi Snowden je včeraj prek Twitterja napadel NSA. Po njegovih ugotovitvah je NSA vedela, kaj so...

The Inercept - Novi podatki, ki jih je razkril Snowden, kažejo, da imajo v NSA obsežen program Auroragold, ki je namenjen prisluškovanju in vdiranju v vsa mobilna omrežja na svetu. Že lani je Snowden prvikrat pokazal, da NSA lahko sledi lokaciji večine mobilnih naprav na svetu. Najnovejši dokumenti, ki jih je pridobil The Intercept, pa polje delovanja NSA še širijo.

V operaciji Auroragold NSA sistematično prisluškuje tarčam, ki so povezane z mobilno industrijo, da bi pridobili tehnične informacije o delovanju posameznih mobilnih omrežij. Ena izmed pomembnejših tarč je britanska GSM Association, v kateri so združeni vsi svetovni giganti s področja mobilnih telekomunikacij. Zanimivo je, da jo financira ameriška vladna agencija NIST z namenom razviti boljše tehnologije za varovanje zasebnosti in oteževanje vdiranja, NSA pa počne ravno...

Ars Technica - V javnost so pricurljali novi dokumenti iz NSA, ki jih je lani iz Fort Meada odnesel Edward Snowden. Ti dokazujejo, da se je NSA sistematično lotila prisluškovanja, sledenja in napadanja skrbnikov računalniških omrežij oziroma sistemskih administratorjev. Slednji namreč držijo v rokah univerzalne ključe za dostop do računalniških omrežij, zato so priročna tarča za NSA.

Gre za dokumente, ki so bili na internem omrežju NSA objavljeni leta 2012 Napisal jih je napisal znani sodelavec NSA, ki je med drugim vodil razbijanje zasebnosti Tora. Identitete tega človeka časnik seveda ni razkril. Dokumenti z naslovom I hunt sysadmins (Lovim upravljavce...

Slo-Tech - Britanski Guardian je razkril, da NSA zbira ogromne količine kratkih sporočil (sms), ki se dnevno pošljejo po svetu. Če se spomnimo, da NSA sledi lokaciji mobilnih telefonov po vsem svetu in prisluškuje pogovorom, potem branje sporočil pravzaprav ni presenečenje.

Dnevno naj bi prestregli okrog 200 milijonov sporočil, in sicer se ne omejujejo na znane tarče in potencialne nevarnosti, ampak nekritično shranjujejo kar vse. Tudi britanska obveščevalna agencija GCHQ rada poseže po zbranih podatkih. Iz teh podatkov agenciji luščita informacije o stikih ljudi, njihovih načrtih, finančnih transakcijah in podobno. V enem samem dnevu NSA zbere pet milijard neodgovorjenih klicev, podatke o 1,6...

Washington Post - Nadaljujejo se razkritja o ogromnem obsegu prisluškovanja, vohunjenja in zbiranja lokacijskih informacij, ki jih izvaja NSA. Washington Post objavlja sveže informacije, ki jih je priskrbel Edward Snowden, in pričajo o sledenju mobilnim napravam več sto milijonom uporabnikov po vsem svetu.

Znano je, da NSA prisluškuje mobilnim pogovorom, sedaj pa je zelo jasno tudi, da poleg tega beleži še njihovo lokacijo. Dnevno naj bi zbrali kar pet milijard vnosov, dnevno pa nadzorujejo več sto...

Washington Post - Washington Post je pridobil tajne dokumente NSA, ki razkrivajo bistveno večji obseg prestrezanja internetnih komunikacij, kot je to veljalo v primeru Prism. Najnovejši dokumenti, ki jih je razkril Edward Snowden, kažejo, da je NSA prestrezala tudi interno komunikacijo med podatkovnimi centri internetnih velikanov brez vednosti udeleženih podjetij.

Afera Prism ima mnogo aspektov, vse od prisluškovanja svetovnim voditeljem do prečesavanja podatkov v oblačnih internetnih storitvah. Podjetja, kot so Facebook, Google in Microsoft, so naposled priznala, da ima NSA dostop do nekaterih informacij, a le do tistih, ki jim jih morajo posredovati na podlagi odredb sodišča po FISA. Najnovejša...

Washington Post - Da si NSA želi čim večji nadzor nad internetom in njegovimi uporabniki, ni nobena skrivnost. Zato je razumljivo, da gre NSA precej v nos omrežje Tor, ki je namenjeno prav anonimnosti pri brskanju. Pisali smo že, da je z zadostno mero potrpežljivosti v nekaj mesecih mogoče ugotoviti identiteto posameznega uporabnika. Sedaj pa najnovejša razkritja, ki sta jih objavila Guardian in Washington Post, dokazujejo organizirane metode in projekte, ki jih NSA uporablja za deanonimizacijo uporabnikov Tora.

NSA se skupaj z britanskim partnerjem GCHQ trudi na različne načine. Takoj na začetku povejmo, da same arhitekture Tora niso zlomili in ta ostaja varna. Problem pa je, da je anonimnost odvisna od mnogih drugih dejavnikov, ki lahko delujejo NSA v prid.

Razmišljali so o...