Slo-Tech - V nedeljo popoldan se je na nas (in na SI-CERT) preko omrežja Tor obrnil neimenovan varnostni raziskovalec, ki je odkril več resnih varnostnih ranljivosti v podpisni komponenti, ki jo uporablja AJPES. Gre za aplikacijo mdSign, s pomočjo katere zavezanci podpisujejo dokumente, ki jih elektronsko oddajajo AJPES-u. Ker je bilo obvestil v zvezi s to spletno stranjo iz različnih virov v zadnjem času kar precej in ker gre v tem primeru res za jagodni izbor, smo se odločili prejeto obvestilo objaviti nemudoma.

Varnostni raziskovalec je ugotovil, da zaradi napake v podpisni komponenti obstaja možnost, da napadalec, ki ima zmožnost izvesti aktiven napad s posrednikom (tim. MITM napad), žrtev pretenta, da z zasebnim ključem svojega kvalificiranega digitalnega potrdila...

EFF - Leto 2016 lahko označimo kot prelomno leto, ko se je zavedanje o pomembnosti šifriranja internetne komunikacije, ki ga je že leta 2013 okrepil Snowden, prelilo v veliko rast šifriranega internetnega prometa. Upravljavci spletnih strani tega niso nenadoma ugotovili, temveč je k temu botrovalo součinkovanje več faktorjev.

Google strani, ki uporabljajo HTTPS, med iskalnimi zadetki uvršča više, Chrome pa se nad nešifriranimi pritoži. To ustvarja pozitivno motivacijo, da strani ponudijo HTTPS. Platforme, na katerih gostuje ogromno vsebine (Wordpress, Tumblr, Squarespace itd.) množično podpirajo HTTPS in ga privzeto uporabljajo. Uporabnikom torej ni bilo treba storiti ničesar, pa so njihove strani postale bolj varne. Stranem, ki želijo pridobiti certifikate, a...

CNET - Https je protokol za varno komunikacijo preko računalniškega omrežja, ki je za razliko od http protokola šifriran ter zaradi tega bolj varen (če je pravilno implementiran) za uporabnika pred spletnimi prevaranti. Http protokol, ki je nešifriran, ne zagotavlja kriptografsko varne potrditve identitete nasprotne stranke, medtem ko https protokol zahteva vsaj verifikacijo domene, če že ne celo potrditve identitete upravljalca domene (EV).

Zaradi spletnih prevarantov se je Chrome odločil pospešiti bitko proti nešifriranim spletnim stranem, s čimer nameravajo začeti januarja 2017, ko bo izšla nova različica spletnega brskalnika - Chrome 56. Parisa Tabriz, vodja Googlove ekipe inženirjev, ki se ukvarja z varnostjo na Chromu, je dejala da je njihov plan izpostaviti spletne strani, ki so nešifrirane in s tem morebiti nevarne obiskovalcem.

...

leviathansecurity.com - Ljudje ponujajo Tor node-e iz različnih razlogov, večinoma dobrih, se pa najdejo tudi taki, ki bi radi izkoristili uporabnike tega anonimizacijskega omrežja in jim namesto želenih datotek podtaknejo take z dodanim malwarom.

Josh Pitts, varnostni raziskovalec za ameriško hišo Leviathan Security, že nekaj let predava o metodah za spreminjanje izvršljivih datotek (t.i. binary patching). Pri tem rad poudarja, da ne gre za pretirano zahtevno operacijo in da so vsa potrebna orodja pravzaprav že precej let na voljo v odprtokodni in dobro dokumentirani obliki (k čemur prispeva tudi sam). Zato naj bi bilo zgolj vprašanje časa, preden se bo nekdo spomnil to tehniko uporabljati za okuževanje računalnikov. Napadalec z polnim dostopom do omrežnega...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Karlstadu so v štirimesečni analizi odkrili 25 računalnikov, ki delujejo kot izhodna vozlišča (exit relay) v sistemu Tor (The Onion Router) in izvajajo MITM-napade. Poimenovali so jih pokvarjena čebula in analizirali, kaj počno (znanstveni članek).

Tor je omrežje za anonimizacijo prometa na internetu, a ni vse mogočen. Sestavlja ga več vozlišč (relays), ki si med seboj podajajo šifriran promet. Promet v Tor vstopi prek vstopnega vozlišča (entry node), s katerim se poveže uporabnik, potem pa si promet med seboj nekajkrat izmenjajo notranja vozlišča, s čimer se zakrije njegov vir. Na koncu se njegova pot po Toru konča pri izhodnem vozlišču, kjer se mora odšifrirati in poslati v nezaščiten internet do končnega cilja....

Slashdot - Predvčerajšnjim in včeraj so splet preplavile informacije o novo odkriti ranljivosti v šifrirnih protokolih SSL 3.0+ in TLS 1.0+. Gre za varnostno ranljivost, ki izkorišča napako v "pogajalskem procesu" protokola (tim. renegotiation phase), omogoča pa napade s posrednikom (tim. MITM napade) oziroma napade na HTTPS seje podpisane s certifikatom odjemalca.

Kot poročajo na SSL Shopper (analizo napada je na svojem blogu objavil Ivan Ristić) je težava v tem, da lahko nekdo nadzoruje en del šifrirane povezave pred ponovnim pogajanjem, nekdo drug pa po ponovnem pogajanju oz. izmenjavi sejnega ključa nadzoruje drugi del šifrirane povezave. Napadalec tako lahko odpre povezavo do SSL strežnika, pošlje nekaj podatkov, zahteva ponovno pogajanje in SSL strežniku prične pošiljati podatke, ki prihajajo od žrtve. Spletni strežniki (IIS in Apache) podatke, ki so prišli od napadalca in podatke, ki so prišli od žrtve nato povežejo, posledica česar je, da napadalec lahko SSL strežniku pošlje poljuben...

Slo-Tech - Da je nerazumevanje delovanja in namena zaščitnih tehnologij lahko usodno, je pred kratkim dokazal švedski strokovnjak za računalniško varnost Dan Egerstad, ki je na različnih koncih sveta postavil štiri izhodne Tor točke in na njih prestrezal promet. Prestregel je tudi gesla nekaterih občutljivih ustanov, med drugim iranske, indijske, japonske, ruske in kazahstanske ambasade, britanskega in zunanjega ministra, nekaterih političnih strank, itd. Izkazalo se je, da uslužbenci teh ustanov pogosto uporabljajo povsem neustrezna gesla (recimo uslužbenci indijske ambasade "1234", uslužbenci mongolske ambasade "temp", itd.)

Namen "raziskave" je bil dokazati kaj lahko (in verjetno) počnejo tajne službe, saj med drugim Tor izhodne vzdržujejo sumljivi neznani posamezniki oz. organizacije. V Washingtonu je tako ista oseba oz. organizacija v Tor omrežje vključila več strežnikov s 5-10 TB podatkov mesečnega prometa, Tor točke vzdržujejo organizacije povezane z Rusko in Kitajsko vlado, itd..

...

Slo-Tech - V eni prejšnjih novic smo že poročali o odkritju zlonamerne izhodne točke v omrežju Tor, ki je pretrezala izhodni promet iz anonimizacijskega omrežja, lastniki pa so javno objavili ukradena uporabniška imena in gesla.

Na poštnem seznamu operaterjev Tor omrežja se je glede problema prestrezanja in spreminjanja izhodnega prometa (npr. možnost vrivanja virusov) razvila živahna debata. Padel je predlog za izdelavo programa, ki bi preverjal obstoj zlonamernih Tor izhodnih točk v omrežju, in Mike Perry je v nekaj dneh tak program tudi napisal. Gre za program z imenom Snakes On A Tor, ki je namenjen ugotavljanju, ali nekdo na Tor izhodni točki ne spreminja prometa (tim. injection) in SSL certifikatov (slednje omogoča man-in-the-middle napad). Mimogrede, program je ime dobil po "kultnem" filmu Snakes On A Plane.

Po nekaj dneh poiskusnega delovanja je program dejansko odkril zlonamerno izhodno točko, ki vse SSL certifikate "neopazno" zamenja s svojimi. Gre za izhodno točko z imenom...

Slo-Tech - Steven J. Murdoch in George Danezis iz University of Cambridge sta pred kratkim objavila članek z naslovom Low-Cost Traffic Analysis of Tor.

Kot pove že naslov, gre za varnostno analizo anonimizacijskega omrežja Tor. Avtorja v članku opisujeta uspešen napad na anonimizacijsko omrežje s pomočjo tehnike analize prometa.

Kot vemo, omrežje Tor deluje tako, da promet uporabnika šifrira in ga naključno preusmerja po omrežju do izstopne točke. S tem naj bi dosegli anonimizacijo uporabnika, saj je sledenje prometa med točkami v Tor omrežju izredno težko izvedljivo. Oziroma - vsaj tako so bili avtorji prepričani do pred kratkim.

Avtorja sta namreč novembra 2004 izvedla eksperiment, v okviru katerega sta ugotovila, da je mogoče uporabnika izslediti do vstopne točke v Tor omrežje. S tem pa se stopnja anonimizacije bistveno zmanjša. Prav tako sta z analizo prometa ugotovila, da je mogoče sicer nepovezane podatkovne poti posameznega uporabnika povezati med seboj.

Tehniko analize prometa...