Slo-Tech - Najbolj znan prehod javne uprave na odprto kodo je brez dvoma münchenski, ki so ga izglasovali leta 2003, začeli tri leta pozneje in predlani zaključili. Z uporabo na Ubuntuju osnovane lastne distribucije LiMux na 15.000 napravah naj bi bili prihranili 10 milijonov evrov v primerjavi z vztrajanjem na ekosistemu Windows in kazalo je, da gre za eno največjih Linuxovih zgodb o uspehu. A ljudje so trmasti, politiki pa še posebej. Lani so se pojavili pritiski nekaterih politikov, da naj mestna uprava prestopi...

ZDNet - Italijanski Torino je naslednje večje mesto, ki bo na svoje računalnike v občinski upravi namestilo Linux in s tem po načrtih privarčevalo več milijonov evrov. Z Linuxom na 8300 računalnikih nameravajo v prihodnjih petih letih prihraniti šest milijonov evrov.

O prehodu na Linux so se v Torinu začeli pogovarjati pred dvema letoma, ko je postalo jasno, da se podpora Windows XP izteka, stari računalniki pa Windows 8 ne bodo mogli učinkovito poganjati. Zaradi finančnih težav je bil začetek migracije preložen, z letošnjim koncem podpore Windows XP pa je postalo jasno, da ne morejo več čakati. Večina računalnikov ima namreč še vedno nameščen prav Windows XP.

Samo s prihranki pri stroških licenc bodo v petih letih prihranili 2,5 milijona evrov oziroma približno 300...

Slo-Tech - Prejšnji teden se je razširila vest, da je ena največjih javnosektorskih migracij na odprto kodo v nevarnosti; oz. še več - da se odkrito razmišlja o vrnitvi na Microsoftovo programsko opremo. Münchenska mestna uprava je namreč napovedala, da je zavoljo čedalje večjega števila uporabniških pritožb naročila novo neodvisno študijo o njihovi smiselnosti prehoda na GNU/Linux (LiMux) in odprto pisarno (OpenOffice.org).

Teden dni kasneje so podporniki LiMuxa pripravili svoj odgovor. Kot pojasnjujejo, je bila študija res naročena, a s precej širšim ciljem, celostno preveriti delovanje vseh informacijskih sistemov v mestni upravi, ne pa specifično proučiti smiselnost vrnitve na Microsoftove rešitve. Dalje naj bi se večina...

Heise - Prehod münchenske mestne uprave na Linux je eden izmed največjih prehodov z zaprtokodne programske opreme na odprto kodo, ki ga zagovorniki slednje radi dajejo za svetel zgled. Zdaj pa se utegne zgoditi, da bo München migriral nazaj na Windows, ker se uporabniki Linuxa nikakor ne morejo navaditi.

München se je leta 2003 odločil, da razišče možnost prihranka in predvsem kako zagotoviti neodvisnost od enega velika ponudnika programske opreme. Leta 2006 se je migracija začela in ogromen projekt, v katerega je bilo vključenih skoraj 15 tisoč računalnikov, se je zaključil lani. Ocene o prihranku so odvisne od predpostavk, a v Münchnu trdijo, da so privarčevali nekaj

Slo-Tech - München je končal prehod javne uprave na Linux, s čimer se zaključuje eden najdaljših, najbolj spremljanih in tudi kontroverznih projektov programske migracije. Postopek se je začel že leta 2006, v petih letih so prilezli na polovico, letos novembra pa je bil projekt tik pred zaključkom. Včeraj je občinska uprava na internetu objavila končno poročilo (stran 4-5), s čimer je projekt končan.

Od sprejema odločitve leta 2004 do zaključka je preteklo dolgih devet let. V tem času je München zamenjal približno 14.800 računalnikov z Windows na Linux in z Officea na OpenOffice. Slednjih je za odtenek več, ker nekateri pač poganjajo specializirane programe, ki v Linuxu ne tečejo. Glavno vprašanje je seveda, koliko so s tem prihranili. Ocene so različne in precej netočne, ker tudi Microsoft ob napovedi...

TechRepublic - Eden najbolj znanih primerov prestopa na Linux je gotovo München, ki je junija 2004 sprejel odločitev o selitvi celotnih mestnih oblasti z Microsoftovo programske opreme na odprtokodno. Celoten postopek je trajal devet let, v tem času pa so se vrstile tako kritike kot pohvale projekta. Sedaj je postopek bolj ali manj končan, v Münchnu pa so prepričani, da je končni rezultat zelo dober. Oktobra letos, ko je bil projekt končan, je na Linux prestopilo 14.800 uporabnikov, na OpenOffice pa 15.000.

Večkrat preberemo, da je pri tovrstnih prestopih glavni pomislek finančni prihranek, a to ni glavna stvar. Vsaj kar se tiča Münchna, so ocene o prihranku sila različne. Mestne oblasti pravijo, da so privarčevale 10 milijonov evrov, ker ni bilo treba obnoviti Microsoftovih licenc in nadgraditi računalnikov. Prav slednje je pomembne faktor, saj odprta...

Heise - Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.

V mestnem svetu je...

Slo-Tech - Lokalne oblasti v španski avtonomni regiji Ekstremadura so napovedale, da bodo izvedli veliko migracijo vseh računalnikov v javni upravi na Linuxovo distribucijo Debian. Velika migracija bo zajemala okrog 40.000 namiznih računalnikov in več strežnikov, s čimer bo drugi največji tovrstni projekt v Evropi. Večji je bil le projekt francoske žandarmerije. Projekt v Ekstremaduri pa je zanimiv predvsem zato, ker bo večji del migracija predstavljala zamenjava lastne in prilagojene distribucije Linuxa z Debianom ter le manjši del prestop z Windows na Linux.

V Ekstremaduri so namreč ugotovili, da Linux sam po sebi ne nosi prihrankov, ampak šele njegova pametna uporaba. V Ekstremaduri so že davnega leta 2002 med prvimi v Evropi odločili, da bodo...

Heise - Leta 2003 je bilo v Münchnu domenjeno, da bo celotni IT-sektor javne uprave prešel na odprtokodni sistem. Projekt so poimenovali LiMux (zloženka besed Linux in München). Gre za enega največjih migracijskih projektov na svetu, saj zaobjema približno 15 tisoč javnih računalnikov, od delovnih postaj do namenskih strežnikov. Isto ime nosi tudi na Debianu osnovana distribucija Linuxa, ki jo bodo uporabili. Sedem let pozneje je končan prvi korak - na vseh računalnikih teče OpenOffice.

Florian Schießl, pomočnik...

Slashdot - Prejšnji mesec je na spletu zaokrožila novica, da se Rusija pripravlja na izdelavo lastnega operacijskega sistema, ki bo osnovan na Linuxu, s čimer se želijo rešiti izpod Microsoftovega jarma.

Zdaj je znanih nekaj več podrobnosti o projektu. Za zdaj najverjetnejši kandidat je Fedora, saj so Rusi organizirali sestanek z Wernerjem Knoblichom, podpredsednikom divizije EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika) Red Hata, kjer so govorili o razvoju proste programske opreme v Rusiji. Beseda je tekla o ustanovitvi posebne ruske skupine razvijalcev Ruske Fedore, ki bi bila odskočna deska za razvoj lastnega operacijskega sistema.