Slo-Tech - Po neuradnih podatkih bo Nvidia dvignila cene praktično vseh svojih izdelkov, ki bodo trajno dražji zaradi carin, inflacije in splošne negotovosti. Grafične kartice za igranje iger se bodo podražile za 5 do 10 odstokov, medtem ko lahko pri čipih za umetno inteligenco pričakujemo 15-odstotne podražitve.

Nvidia je ena večjih poraženk nove ameriške administracije, saj je ne tepejo zgolj carine - ki so se sicer v zadnjih 24 urah za kitajsko blago močno znižale - temveč zlasti izvozne omejitve. Pomembni kupci Nvdiinih čipov so na Kitajskem, kamor Nvidia ne sme prodajati najnovejših čipov. Tudi drugod po svetu ne sme povsem prosto prodajati, saj so ZDA svet razdelile v tri cone, prosti izvoz najzmogljivejših čipov pa velja le za prvo cono. Slovenije na primer v njej ni. Samo v minulem četrtletju je Nvidia ocenila, da so ji različne prepoved dobiček sklestile za dobrih pet milijard dolarjev.

Z dvigom uradnih (maloprodajnih priporočenih) cen je Nvidia omogočila tudi prodajalcem oziroma...

Slo-Tech - V vesti, ki ne bo prizadela nikogar, izvemo, da bo Linux več kot 36 let po izidu prvega Intelovega procesorja i486 ukinil podporo zanj. Nova verzija jedra Linux 6.15 bo med zahteve za delovanje dodala TSC (Time Stamp Counter) in ukaze CX8, ki so se pojavili šele v prvih Pentiumih. S tem bodo procesorji i486 več kot 18 let po zadnjem izdanem modelu izgubili podporo v Linuxu.

Linus Torvalds je že zdavnaj rekel, da ni nobenega pametnega razloga, da bi kdorkoli podpori zanje posvetil več kot sekundo. Torvalds je v preteklosti predlagal celo ukinitev podpore za 32-bitne procesorje, a tako daleč še nismo. Linux je šele leta 2012 ukinil podporo za procesorje i386, nato pa je leta 2022 Torvalds začel dvomiti o podpori za i486.

Za vse prastare računalnike, ki morda še vsebujejo te procesorje, bodo še vedno na voljo starejše distribucije Linuxa s starejšimi jedri. Lahko poganjajo tudi FreeDOS ali celo Windows XP. Ali pa posebej prilagojen NetBSD za i386.

Phoronix - Nvidia, ki ji je pred leti Torvalds javno kazal sredinec, se izboljšuje pri podpori odprte kode. Danes so naposled le objavili podpisani firmware in pripadajočo kodo, ki bo omogočila polno strojno pospeševanje v GeForce GTX 900 z odprtokodnim gonilnikom Nouveau.

Pred poldrugim letom je Nvidia namreč začela podpisovati in preverjati firmware. Če podpisa ni bilo, kartica ni omogočila uporabe vseh zmogljivosti, kar je predstavljalo velik problem za pisce odprtega gonilnika Nouveau za Linux. Nvidia je to opravičevala z dejstvom, da bodo tako preprečili poškodbe kartic, Linuxove tegobe pa so bile postranska škoda. Sprva je šlo le za nekaj temperaturnih funkcij, v novih karticah pa je tako omejenih funkcionalnosti čedalje več.

Nvidia sicer piše tudi...

Ars Technica - Linus Torvalds je lani Nvidii dobesedno pokazal sredinec. Šlo je za dobro naštudirano gesto ob obisku na Univerzi Aalto na Finskem, kjer je debata zajadrala tudi v smer odnosov med Nvidio in skupnostjo Linuxa. Torvalds je kritizal obupen odnos odnos Nvidie do odprte kode, a kot kaže, se stvari spreminjajo. Nvidia je začela objavljati dokumentacije o svojih grafičnih procesorjih, s čimer bo mogoče izdelati boljše odprtokodne gonilnike zanje na Linuxu.

Nvidia seveda ne ignorira Linuxa, saj za svoje grafične kartice vestno pripravlja gonilnike za Linux. Problem je, da izda le binarno prevedeno kodo, ne pa izvorne kode. Tako dobimo gonilnik, ki sicer deluje prav dobro, a smo ob primerih napak ali želji po modifikacijah prepuščeni sami sebi, saj je dokumentacije sila...

Nvidia - Nvidia predstavlja eno najbolj togih podjetij, ko govorimo o podpori za Linux. Čeprav so poleg AMD-ja edini omembe vreden proizvajalec grafični čipov in njihovi čipi Tegra poganjajo ničkoliko Androidnih naprav, se Nvidia ne premakne niti za milimeter. Resda so letos postali član The Linux Foundation, a večina distribucij mora še vedno uporabljati ljubiteljske odprtokodne gonilnike, ki so napisani z reverznim inženiringom. Ta teden je zato zelo zabavno počilo na relaciji Linus Torvalds-Nvidia.

Torvalds posebne predstave ne potrebuje, saj je izumil Linux, za kar je letos prejel posebno nagrado. Zaradi tega se je mudil na Finskem in ob tej priložnosti je Univerza Aalto organizirala debato s Torvaldsom (posnetek je spodaj). Zanimiv del se prične nekako ob 49. minuti, ko...

Phoronix - Z grafičnimi gonilniki za odprtokodne operacijske sisteme, kot je Linux, je križ. Odprtokodnih verzij gonilnikov tako ali tako večidel ni mogoče dobiti, ponudijo pa proizvajalci včasih prevedene zaprtokodne gonilnike. To sicer ni v duhu Linuxa, a je vseeno boljše kot nič. AMD (oziroma bivši ATI) je še najbolj vzoren, saj za svoje izdelke izdajo specifikacije in imajo zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo s pripravo odprtokodnih gonilnikov. Nvidia je že predlani povedala, da odprtokodni gonilniki niso njena prioriteta niti njen problem, zato so uradni gonilniki za Linux zaprtokodni. Letos je sicer postala članica Linux Foundation, tako da mogoče lahko pričakujemo kakšen korak naprej.

Toliko bolj priljubljen za Nvidiine...

Phoronix - NVIDIA je včeraj postala član ustanove The Linux foundation, ki skrbi za razvoj, promocijo in standarizacijo operacijskega sistema Linux. Odločitev je bila na široko pozdravljena, posebej v upanju, da to pomeni boljše sodelovanje nVidie z ostalimi velikimi igralci v Linux sferi in morda celo začetek odprtokodne različice njihovih grafičnih gonilnikov, posebej po tem, ko se je lani pridružil Broadcom in istočasno zagotovil odprtokodne gonilnike za njihove priljubljene wireless čipe (s katerimi je bilo prej še in še problemov).

To sicer ni nujno, oz. članstvo v fundaciji podjetja v ničemer ne obvezuje k uporabi odprtokodnih licenc za svoje gonilnike (med člani sta tudi Adobe in Oracle, odprti kodi ne najbolj prijazni podjetji). NVIDIA namreč trenutno ne ponuja odprtokodnega grafičnega gonilnika, niti ne vlaga sredstev (zaposleni, dokumentacija) v njegov razvoj. Večina GNU/Linux distribucij zato po privzetem uporablja z reverznim inženiringom pripravljeni gonilnik Nouveau, ki deluje...

The Register - Linus Torvalds je na LinuxConu 2009, ki te dni teče v Portlandu v Oregenu spet poskrbel, da je v medijih završalo, saj jim je ponovno vrgel mastno kost v glodanje. Dejal je namreč, da je Linuxovo jedro postalo debelo in veliko (bloated). Na vprašanje, kakšen načrt ima odprtokodna skupnost, se je nasmehnil z besedami, da bi rad rekel, da ga imajo. Kot pravi, Linux ni več na poti k majhnemu, elegantnemu in učinkovitemu jedru, kot je bil pred 15 leti. Z razvojem in večanjem popularnosti postaja jedro veliko in grozljivo. Zatrdil je, da stabilnost ni problem, saj hrošče odkrivajo in odpravljajo tako hitro, kot jih dodajajo, težava je le glomaznost.

Je pa res, da je Linux modularen in da si ga lahko vsak prevede, kakor želi. Tako tisti, ki niso zadovoljni s komercialnimi distribucijami, lahko ustvarijo svojo ali pa uporabijo kakšno specializirano. Denimo uClinux zasedene manj kot 100 KB.

News.com - Intel je izdal odprtokodne gonilnike za svoje grafične čipe, konkretno za Intel 965 Express Chipset izdelke. To je seveda pomembna poteza korporacije, ki obvladuje okoli 40% trga grafičnih kartic, obenem pa zelo dobra novica za uporabnike Linux operacijskih sistemov. Gonilniki konkurenčne Nvidie in ATI-ja so namreč zaprtokodni in vsaj v enem primeru precej slabe kvalitete.

Zanimivo bo tudi videti reakcijo konkurenčnih podjetij. Medtem ko zaenkrat Nvidia še ne namerava spreminjati svojega pristopa k izdaji gonilnikov za Linux, pa odločitev naveze AMD/ATI še ni znana. AMD je sicer že pri več projektih sodeloval z odprtokodno skupnostjo.