Slo-Tech - Medtem ko voda obstaja v treh agregatnih stanjih, je njeno trdno agregatno stanje - led - v resnici pisana druščina različnih oblik. Ne poznamo le ene vrste ledu, temveč dvajset vrst kristaliničnega ledu in še tri vrste amorfnega. Raziskovalci z Univerze v Las Vegasu v Nevadi (UNLV) so odkrili še enaindvajseto vrsto kristaliničnega ledu, ki se podobno kot preostale nenavadne vrste pojavi v ekstremnih pogojih, o čemer pišejo v Physical Review B. Da snov obstoji v več oblikah, ni nič neobičajnega. Grafit in diamant sta verjetno najbolj brutalna primera alotropije, a tudi pri spojinah primerov ne manjka.

Pri ledu pa je ta pojav še bolj izrazit in raziskan, dasiravno na praktično življenje pomembnega vpliva nima, saj je ves človeku dostopen led v obliki I_h. Tudi zato odkrivanje raznoraznih eksotičnih oblik ledu ni tako zelo redko, saj so jih do danes odkrili že dvajset, če so vzorce vode dovolj stiskali, hladili, segrevali ali kako drugače mesarili. Nova oblika, ki so jo odkrili na...

Sky and Telescope - Komet je 30. avgusta skozi doma izdelan teleskop prvi opazil amaterski ukrajinski astronom Genadij Borisov, gre pa za drugi nam znani objekt, ki nas je obiskal onkraj meja našega osončja. Prvi je bil Oumuamua, kak kilometer dolg in največ 167 metrov širok asteroid, ki pa smo ga leta 2017 zapazili šele, ko je že obšel Sonce, skratka tik pred odhodom nazaj v neznano. C/2019 Q4 je še v fazi približevanja, najbližjo točko Soncu naj bi dosegel 10. decembra, zato se znanstvenikom ponuja imenitna priložnost, da ga podrobneje proučijo. Komet je najprej dobil interno ime gb00234, včeraj pa so ga uradno preimenovali v C/2019 Q4 (Borisov).

Ne, nevarnosti, da bi komet trčil z Zemljo, ni. Po prvih ugotovitvah - te po samo 12. dneh...

Slo-Tech - Astronomi so posneli eno najbolj ostrih slik razpadajočega kometa do sedaj. Slikali naj bi razpadajoči komet 332P/Ikeya-Murakami, dlje kot 108 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Za posnetek slike so uporabili Hubblov vesoljski teleskop, s katerim operira NASA. David Jewitt, astrofizik na kalifornijski univerzi ter vodja raziskovalne ekipe je dejal, da so v seriji slik, ki so jih posneli v treh dneh, uspeli ujeti tudi sliko, na kateri se vidi 25 delcev sestavljenih iz ledu in prahu, ki naj bi se odmikali stran od kometa s podobno hitrostjo kot hodi odrasel človek.

Komet, ki naj bi bil star približno 4,5 milijarde let, bi se lahko sodeč po slikah vrtel tako hitro, da so delci odpadali iz njegove...

Slo-Tech - Sonda Rosetta, ki je na poti dolgih deset let, bo jutri (v sredo) dosegla enega izmed vrhuncev. Po avgustovskem utirjenju v orbito okoli kometa Čurjumov - Gerasimenkov bo njen robot Philae jutri pristal na samem kometu, če bo šlo vse po načrtu. Celotno dogajanje lahko ves čas spremljate v neposrednem prenosu s komandnega centra Evropske vesoljske agencije, ki projekt vodi.

Predvideni urnik bo šel takole. Če bodo ponoči ugotovili, da je vse nared, se bo dopoldne ob 10.03 uri Philae ločil od Rosette in usmeril proti kometu, od katerega je oddaljen približno 30 kilometrov. Philae nima...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...

Slo-Tech - Po poldrugem mesecu neuspešnega poizkušanja vzpostavitve komunikacije z vesoljsko sondo Deep Impact je NASA obupala in misijo uradno zaključila. Kljub temu to ni razlog za razočaranje, saj je misija trajala več kot osem let in v tem času dosegla vse svoje cilje.

Deep Impact je bil namenjen preiskovanju kometov. V vesolje so ga izstrelili januarja 2005, da bi preučil komet Tempel 1. Gre za precej star komet, kar zadeva naša opazovanja, saj ga je prvi opazil Wilhelm Tempel daljnega leta 1867. Njegov obhodni čas trenutno znaša 5,5 leta, a se je skozi zgodovino precej spreminjal, saj ga...

NASA - O kometu Lulin, ki se uradno imenuje C/2007 N3, smo sicer že poročali pred dobrim mesecem dni, ko smo povedali, da bo najbolje viden okrog 24. februarja. Da ne bi slučajno pozabili, vas na tem mestu še enkrat opominjamo nanj.

Komet sta pred dvema letoma odkrili ekipi astronomov iz Kitajske in s Tajvana, najbliže Zemlji pa bo prav nocoj, ko se nam bo približal na slabe pol astronomske enote, tako da ga bo mogoče videti tudi s prostim očesom (če bo seveda vreme zdržalo). NASA mu že nekaj časa intenzivno sledi tudi s satelitom Swift Gamma-ray Explorer, ki omogoča spremljanje kometa v UV in rentgenskem delu spektra, saj komet za seboj pušča velike količine plinov. Izračunali so, da komet vsako sekundo izgubi tri kubične metre vode, ki se zaradi sončnih žarkov hitro razbijejo na vodikove atome in hidroksi radikale; slednje detektira UV-del satelita, preden se daleč za kometom še ti razletijo na kisikove in vodikove atome. Pri tem razpadu s pomočjo sončnega vetra nastaja veliko...

NASA - Na večernem nebu je viden komet SWAN, odkrit na podlagi posnetkov vesoljske sonde SOHO. Komet ima hiperbolično orbito, na podlagi katere lahko sklepamo, da to ni periodični komet, ampak gre za enkratnega obiskovalca.

Komet je še viden z daljnogledom ob večernih urah ( položaj kometa 10. oktobra). Več podatkov dobite tule.

Še slika kometa:



Novica je spisana malo pozno, saj se komet že oddaljuje od sonca kar pomeni, da mu vidnost pada. Ampak pravijo, bolje pozno, kot nikoli [:D]

NASA - Danes se je uspešno zaključil trk človeškega projektila s kometom. Projektil iz Nasine sonde, je v skladu z napovedmi trčil v komet Tempel 1. Gre za prvi tovrstni projekt v zgodovini človeštva. Po poročanju Nase je projektil zadel točno tja kamor so napovedovali, le da je sam trk bil veliko bolj silovit kot so pa sprva predvidevali. Projektil je tik pred trkom poslal zadnje posnetke, sam trk, in trenutke pred trkom je sonda prav tako posnela .

Dogajanje je bilo tudi vidno iz Zemlje. Komet je priblizno tako velik kot Manhattan, sam projektil, ki je zadel komet pa je velikosti pralnega stroja. Trk je pa povzročil blisk, ki ga je posnel teleskop Hubble. Komet je po trku postal svetlejši, ponoči se ga bo verjetno dalo videti že z daljnogledom.

Na Nasini spletni strani lahko vidimo, da so na kometu nasli pričkovane snovi med drugim vodo, ogljikov dioksid, ter nekatere druge ogljikovodike...

Danes le vzemite v roke dalnjogled in malo poglejte v zrak. Žal pa so trk pri Nasi načrtovali...