Slo-Tech - The Guardian je poročal, da je NSA na podlagi posebnega sporazuma Izraelu rutinsko posreduje neobdelane obveščevalne podatke. In to tudi o Američanih, navkljub zatrjevanju ameriške administracije, da je NSA izvajala ukrepe za zaščito zasebnosti svojih državljanov.

Sporazum z Izraelom sicer navaja nekaj splošnih načel (beri: floskul) o spoštovanju zasebnosti, vendar pa ne vsebuje nobenih pravnih omejitev glede uporabe podatkov s strani Izraela. Še več, Izraelci smejo podatke o Američanih hraniti do enega leta. Se pa Izrael zavezuje, da bo uničil kakršnokoli prestreženo komunikacijo ameriške vlade (ki je NSA itak ne prestreza, če verjamete), če jo bo prepoznal kot tako (itak da).

Objavljeni sporazum (podpisan je bil marca 2009) določa, da NSA Izraelu pošilja tim. surove prestrežene podatke (ang. raw Sigint). To obsega vsaj ("includes, but is not limited to") nepregledane in neprečiščene (obveščevalci uporabljajo izraz unminimized) prepise, povzetke, kopije, telegrame, zvočne...

Slo-Tech - Pred 20 leti je bilo šifriranje na internetu precej eksotična dejavnost, ki so jo uporabljali zgolj vojska ali diplomati. Danes je vse drugače, saj se na različne vrste šifriranja zanašamo vsakokrat, ko obiščemo spletno banko, kaj kupimo prek interneta ali opravimo telefonski klic. Komercialno dostopno šifriranje je algoritemsko mogoče narediti za vse praktične primere nezlomljivo, s čimer pa se ameriška NSA in njena britanska sestra GCHQ ne strinjata. Najnovejši dokumenti, ki jih je Snowden posredoval Guardanu in The New York Timesu, kažejo, kako NSA in GCHQ uspešno bereta veliko šifrirane komunikacije.

NSA in GCHQ uporabljata...

Guardian - Guardian kljub težavam, ki so jih imeli z britanskimi oblastmi zaradi razkritij o aferi Prism, nadaljuje objavljanje podatkov, ki jim jih je posredoval Edward Snowden (in jih niso uničili). V sodbi iz oktobra 2011, ki so jo ZDA javnosti razkrile šele ta teden, sodišče namreč ugotavlja, da je prisluškovanje, ki ga NSA nekritično izvaja nad vso komunikacijo, nezakonito. Ločiti bi namreč morali komunikacijo znotraj države in komunikacijo izven države, brez odredb pa smejo prestrezati le slednjo.

Sodba se ni nanašala specifično na programsko opremo iz projekta Prism, a je vseeno...

Guardian - Nove informacije, ki pritekajo na plan o aferi Prism, kažejo, da so nekatera podjetja zelo tesno sodelovala z NSA ter ji omogočala še lažje prisluškovanje. The Guardian je razkril, da je na primer Microsoft omogočil NSA celo obiti lastno šifriranje, da so lahko prestrezali sporočila.

Microsoft je tako NSA dovolil in omogočil, da prisluškuje pogovorom na novi strani Outlook.com, vključno s hipnimi sporočili in elektronsko pošto prek Hotmaila, še preden se ti šifrirajo. Prav tako so sodelovali s posebno enoto FBI, tako da sta imela FBI in NSA nemoten dostop do oblačne podatkovne storitve SkyDrive. Prism tudi omogoča prestrezanje pogovorov prek Skypa, NSA pa vse zbrane podatke redno deli s FBI in CIA.

Spomnimo se, da so podjetja od začetka trdila,...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Guardian - Britanski časnik Guardian je pred nekaj dnevi razkril informacije, da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) na internetu prisluškuje več milijonom Američanov in da zmore prestrezati praktično vse. Sprva je na internet pricurljal strogo zaupni nalog, ki ga je NSA izročil operaterju Verizon, s katerim mu je naložil izročanje prometnih podatkov o vseh klicih znotraj ZDA in v tujino. Podatki obegajo telefonske številke, IMSI, trajanje in čas klica, ne pa tudi vsebinskih. Nalog velja od 25. aprila do 19. julija, v njem pa je izrecno zapisano, da se obstoja nadzora ne sme razkriti nikomur.

Dan pozneje je javnost izvedela za program Prism, ki prisluškovanje na internetu postavlja v...

Newsweek - Te dni je Newsweek objavil članek o Thomasu Tammu, uslužbencu ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je odkril, da v okviru National Security Agency deluje posebna tajna skupina, katere naloga je bilo nezakonito prisluškovanje ameriškim državljanov v okviru "vojne proti terorizmu".

Gre za tajni projekt s kodnim imenom Stellar wind, v okviru katerega je NSA po ukazu predsednika Georgea Busha kršila Foreign Intelligence Surveillance Act in nezakonito prisluškovala komunikacijam Američanov.

Tamm je zadevo skušal raziskati, saj se mu je zdelo moralno sporno, da kot uslužbenec pravosodnega ministrstva ve za nezakonitosti in ne ukrepa oziroma posredno pri takšnem početju celo sodeluje. Ker pa so ga predpostavljeni skušali utišati, je nato poklical The New York Times in zgodbo razkril novinarjem. Ostalo je zgodovina.

Slo-Tech - Kot poročajo na Washington Post, je Microsoftu pri razvoju operacijskega sistema Windows Vista pomagala NSA (National Security Agency). Znano je, da je naloga NSA prestrezanje komunikacij in elektronski nadzor, manj znano pa je, da je ena izmed nalog NSA tudi razvoj varnostnih sistemov in varnostno testiranje. NSA je tako Microsoftu pomagala pri razvoju varnosti Windows Vista operacijskega sistema, pravijo pa, da so to storili brezplačno. Po poročanju je Microsoft za pomoč zaprosil tudi druge ameriške vladne agencije in mednarodne ustanove, med drugim tudi NATO.

Vlaganje v varnost je gotovo koristno in hvalevredno, pojavljajo pa se vprašanja, ali je sodelovanje z NSA, ki je znana tudi po svojem nezakonitem nadzoru, pravi korak v to smer. Znano je namreč, da je NSA "pomagala" pri razvoju DES šfrirnega algoritma, v katerem so kasneje našli varostne pomankljivosti za katere obstaja sum, da so bile namerno vstavljene. Po drugi strani pa je NSA sodelovala tudi pri razvoju enega...

New Scientist - Kot poroča Newscientist, se NSA zanima za analizo prometnih podatkov o socialnih mrežah, ki jih posamezniki puščamo na spletu. NSA namreč financira raziskavo, kako zajeti podatke o socialnih mrežah, ki jih posamezniki puščajo na spletnih straneh in sistemih za skupinsko sodelovanje.

Po poročanju New Scientista je osnovna ideja teh raziskav, kako ugotoviti koliko povezav oz. "stopenj" je nek posameznik oddaljen od npr. neke sporne (teroristične ali pa "teroristične") organizacije. Ali pa koliko "korakov" obstaja med dvema posameznikoma.

V bistvu gre za klasično analizo socialnih omrežij, s katero se zelo intenzivno ukvarjajo tudi na ljubljanski univerzi, kjer so razvili program Pajek. S pomočjo tega programa, ki je na voljo brezplačno, pa je nastalo že kar nekaj zanimivih analiz omrežij na internetu.

Upravičeno se domneva, da bo NSA te podatke skušala povezati s prometnimi podatki o telefonskih klicih, morda pa tudi s podatki o on-line nakupih, itd. Skupina znanstvenikov je...

RTV Slovenija - Kot je včeraj poročal USA Today, je NSA v sodelovanju z nekaterimi telekomi zbirala prometne podatke o telefonskih klicev Američanov znotraj ZDA ter nad zbranimi podatki izvajala analize (tim. data mining). Zbirali naj bi podatke o več deset milijonih Američanov (celotne ameriške populacije je sicer 298,7 mio., od tega je 182,1 mio. uporabnikov mobilne telefonije).

Ob lanskem razkritju, da je NSA po Bushevem ukazu in brez sodnih odredb ter vednosti Kongresa prisluškovala Američanom, se je Bush izgovarjal, da gre le za klice v tujino. Zdaj pa je prišlo na dan, da je NSA beležila tudi notranje klice več deset milijonov Američanov.

NSA na podatkih izvaja tehnike izkopavanja podatkov (data mining), s katerimi iščejo vzorce "terorističnega" ali kako drugače sumljivega vedenja posameznikov, cilj NSA pa je beleženje (in analiza) vseh prometnih podatkov. Mimogrede, sprejem Direktive o hrambi prometnih podatkov daje pravno podlago za beleženje in hrambo prometnih podatkov tudi v...