X-Bit Labs - CUDA je zloglasna tehnologija nVidie, ki omogoča uporabo DX10 kompatibilnih kartic za splošno računanje. Do sedaj ATI ni imel podobne rešitve, vsaj ne tako izpopolnjene oz. znane. Pred kratkim se je sicer govorilo, da naj bi AMD podprl kar CUDA-o, ker bi s tem imeli najmanj težav s kompatibilnostjo, zmagali pa bi tudi uporabniki. A temu očitno ne bo tako, saj je ATI oz. AMD zanikal namere o podpori.

Razlog za takšno odločitev je preprost. Pri AMDju so povedali, da bi nVidia lahko namerno upočasnjevala izvajanje aplikacij na Radeon karticah, zaradi česar bi bile njihove kartice pri enakih pogojih hitrejše. Tudi če nVidia ne bi imela takih namenov, CUDA preprosto ne bi bila optimizirana za izvajanje na Radeon karticah, vsaj ne v takšni meri, kot njihov lasten SDK. Pri AMDju pravijo še, da bodo podpirali le odprte standarde industrije, kamor spadata OpenCL in Microsoftov DirectX compute shaders, ki prihaja z DirectX 11.

AnandTech - Tock! Nova Intelova procesorska arhitektura je tu, v obliki Core i7. Je hitrejši, učinkovitejši, varčnejši? Je procesor končno monoliten? Vgrajen pomnilniški krmilnik veliko pripomore pri operacijah? Se vrača tipka Turbo iz začetka devetdesetih let?! Zvedavi bralec, nadaljuj!

Poglejmo najprej stanje na trgu. Intel je vsaj za entuzijaste dandanašnji povsem logična in racionalna izbira v primerjavi z AMD. Cene so predvsem zaradi AMD-jevih povsem dostojnih rešitev znosne, zaradi 45nm tehnologije, v kateri so zgrajeni Yorkfieldi, se kljub navitju ne grejejo pretirano, TDP je v mejah normale. Zakaj vse to spet postavljati na glavo, kot je Intel to storil s Conroe-jem? Zaradi aplikacij, ki tečejo na strežnikih. Pri teh ima AMD v...

Slo-Tech - Pred približno mesecem dni je ameriška tajna služba NSA izdala novo različico svoje lastne distribucije Linuxa - SELinux.

SELinux vsebuje številne varnostne mehanizme, med katerimi velja omeniti predvsem tim. Mandatory Access Control, ki omogoča nadzor izvajanja aplikacij v računalniku. Mandatory Access Control omogoča, da upravitelj sistema posamezni aplikaciji ali sistemskemu procesu podeli minimalne privilegije, potrebne za delovanje. V primeru hekerskega vdora je zato veliko lažje ohraniti integriteto sistema.

SELinux je na voljo pod GPL licenco. Pogummnejši ga lahko prenesejo iz spletne strani NSA, tisti malo manj pogumni pa se bodo verjetno odločili za prenos iz Sourceforgea. Tisti najbolj pogumni, pa se lahko tudi pridružite razvijalski ekipi.

SELinux je kot dodatek na voljo tudi za številne distribucije, med https://wiki.ubuntu.com/SELinux">drugim tudi za Ubuntu.

SELinux naj bi bil med najbolj varnimi operacijskimi sistemi. Pa mu zares zaupate?

več strani - Na Tom's Hardware so si ogledali novega Intelovega paradnega konja, ki tiktaka s skoraj neverjetnimi 3.06 GHz. Seveda Procesor je že bil, jasno, testiran v vseh običajnih benchmarkih in primerjan z ostalimi P4 procesorji, a vseeno. Črki HT v imenu predstavljata tehnologijo imenovanno HyperThreading, kar pomeni da lahko procesor opravlja dve funkciji obenem (in je tako zaznan kot dva enaka procesorja). Prišli so do zanimivih zaključkov, ugotovili so namreč, da 3.06 GHz HT verzija prekaša celo običajno 3.6 GHz inačico. Klik!

Dodatek: Testa enakega procesorja so spisali tudi na X-Bit Labs ter na [H]ardOCP.

GameDev.net - Za vse, ki se ukvarjate s 3D modeliranjem in predvsem, za vse ki bi se tega radi naučili in nimate komercialnih želja >:D, je Alias|Wavefront izdal novo verzijo Maye: Personal Learning Edition (izdaja za osebno izobraževanje). Novo verzijo si lahko brezplačno pretočite iz tega naslova (trenutno ZELO zaseden). Edina omejitev je, da svojih umetnin (slik in modelov) pač ne smete uporabljati v komercialne namene.

The Register - Microsoft je po mnenju Microprocessor Report's Analyst Choice Awards v preteklem letu naredil najboljši skupek tranzistorjev za igračkanje, in sicer svoj X-box.
Sicer priznavajo, da imata veliko vlogo sicer Intel in Nvidia, ki sta verjetno naredila tudi najbolj umazano delo, vendar kaj hočemo, izdelek je še vedno Microsoftov
V kategoriji stežnikov in delovnih postaj je pa svoje 64 bitne procesorje nagrado dobil Intel.. Kot poročajo na The Registerju, sta to le dve nagradi, za ostalih sedem pa je potrebno še počakati.

ZDNet - No, tako lepo še ni, je pa zanimivo slišati (oz. prebrati) o novi Intelovi tehnologiji, 'Hyperthreading' imenovani. V grobem to pomeni, da se v Pentiumu 4 izkoristi še neizkoriščene registre (napeljavo), s čimer procesor deluje skoraj z močjo dvo-procesorskega računalnika! S tem je omogočeno izvajanje 2 aplikacij istočasno (skoraj - samo ena lahko dostopa do fpu-ja) oz. hitrejše poganjanje ene same. "Kot dva procesorja na enem čipu," pravi Intelov predstavnik.

Intel razvijalce že lep čas opogumlja, naj začnejo bolje izkoriščati nove zmožnosti Pentium 4 procesorja -- žal pa dandanes obstaja le 30 aplikacij, ki omenjeni procesor kar najbolj izkoristijo. Intel sicer priznava, da hitrost izvajanja aplikacij na 'hyperthreadanem' procesorju ni enaka oni na pravem večprocesorskem sistemu, je pa (skoraj zastonjska!) razlika opazna -- pri poskusu s Xeonom ter Alias-Wavefrontom je bil opazen 30 % pospešek, strežniki pa zmorejo 30 % več uporabnikov. Klik!...