Science Magazine - Septembra lani se je 16 financerjev znanosti iz 13 evropskih držav združilo v koalicijo za Plan S, kot se imenuje iniciativa za odprt dostop do znanstvenih objav. Združeni v Koalicijo S zahtevajo, da so od leta 2020 vse znanstvene objave, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, objavljene v revijah ali platformah, ki nudijo skladen prost dostop. Do tega datume je le še leto dni, podpora ideji pa raste. Trenutno jo uradno podpirajo agencije iz Avstrije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije.

Trenutno so namreč znanstvene objave v krizi. Številne najuglednejše revije so plačljive in zelo drage, saj letne naročnine stanejo tudi več sto tisoč evrov za posamezno organizacijo....

Nature - Založnik revij iz skupine Nature (NPG) je danes sporočil, da bodo odslej vsi članki brezplačno dostopni na internetu. Dostop bo omejen, saj ne bo dovoljeval kopiranja ali tiskanja, a je to še vedno boljše kot nič.

O založnikih znanstvenih revij je bilo na naših straneh prelitega že mnogo črnila. Glavni problem so drage naročnine, ki jih založniki zaračunavajo knjižnicam, in nerazumno visoke posameznih člankov, če revije nimamo naročene. Cene niso javne, ker se vsaka knjižnica in univerza pogaja z založnikom, ki potem ceno prilagodi njeni velikost in finančnemu položaju, a že kratek sprehod po Supervizorju razkrije, da gre za naročnine samo z ljubljanske univerze več stotisoč evrov letno. Zlasti v...

Nature - Večkrat smo že pisali o problematiki dostopnosti znanstvenih člankov, ki so večidel plod javno financiranih...

Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

SCIRP - Marcie Rathe z Univerze Južne Severne Dakote v Hooplu je 3. avgusta 2012 v odprto znanstveno revijo Advances in Pure Mathematics poslal članek s področja teoretične matematike s hudo učenim naslovom, ki ga zaradi kmalu očitnih razlogov ne bomo prevajali (Independent, Negative, Canonically Turing Arrows of Equations and Problems in Applied Formal PDE). Le deset dni pozneje, kar je za matematične članke zelo hitro, so v reviji članek sprejeli v objavo in avtorju poslali kratek seznam pripomb, po katerih naj članek pred objavi malo popravi. Pripombe so bile površinske narave, nanašale so se na povzetek,...

Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...

Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...