Slo-Tech - Na prelomu tisočletja so bili prvi informacijski monopoli že skoraj nedotakljivi. Ameriška država ni razbila monopola Microsofta na računalniških namizjih, razvoj mikroprocesorjev in elektronskih vezij je narekoval Intel. IBM se je počasi umikal v veliko podatkovje in obdelavo informacij, kar je v knjigi Building IBM: Shaping an Industry and Its Technology (2009) namignil dolgoletni predavatelj in raziskovalec pri IBM Emerson W. Pugh. Začenjala se je podatkovna ekonomija in med internetne velikane so se prebijala čisto drugačna podjetja -- brez tovarn, fizičnih izdelkov in stotisočev zaposlenih.

Prvi vplivni tehnološki milenijec je bil Google -- iskalniško podjetje, ki je bilo sprva le matematični algoritem v doktorski nalogi. Njegov nastanek in kulturo sta podrobno predstavila John Battelle v knjigi The Search: How Google and Its Rivals Rewrote the Rules of Business and Transformed Our Culture (2005) in Steven Levy v knjigi In the Plex: How Google Thinks, Works, and Shapes Our...

AFP - V Budimpešti se je včeraj pred ministrstvom za gospodarstvo zbralo več kot deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti napovedani obdavčitvi internetnega prometa.

Vladajoča stranka Fidesz je namreč prejšnji teden predstavila osnutek proračuna za prihodnje leto, ki predvideva davek v višini 150 forintov (pol evra) za vsak prenesen gigabajt. Ko je postalo jasno, da se ta številka po nobenem scenariju ne bo izšla, so pristavili, da bo davek navzgor omejen na mesečno 700 forintov (2,3 evra) za fizične osebe in 5000 forintov (16,2 evra) za podjetja. Vlada je tudi zatrdila, da bodo davek plačevali le ISP-ji in telekomunikacijski operaterji, a pričakovati je, da bodo ti davek prevalili na končne uporabnike.

Nasprotniki so na družabnih omrežjih za nedeljo...

Slo-Tech - Novinarji so ljudje v čudežnem poklicu. Živijo v družbi, a ne podlegajo njeni kulturi, ideologiji in mitom. Zaposlujejo jih komercialne in javne medijske hiše, a na njihovo delo ne vplivajo politika, tržne zakonitosti in kapitalistični proizvodni proces. Mediji so mogočen ideološki aparat države, a si novinarji pripisujejo vlogo psov čuvajev, ki da varujejo državljane pred zlorabo državne moči. Njihove izdelke objavljajo uredniki, tržijo oglasniki in berejo bralci, a kljub temu ostajajo neodvisni.

Kako torej obzirno povedati ljudem v tem čudežnem poklicu, da imajo na uredniško politiko medija, ki jih zaposluje, približno toliko vpliva, kot ga ima blagajničarka v velikem supermarketu na poslovne odločitve uprave?

O tej dilemi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003) razmišlja francoski novinar in urednik revije Le Monde diplomatique Serge Halimi. Avtor je že v uvodu zapisal, da noče jemati ugleda poklicu in ljudem, ki ga opravljajo dostojanstveno. A tudi napovedal, da njegove...

Slo-Tech - Ko sem med pripravami na intervju z Jevgenijem Morozovom še enkrat prebiral njegovo prvo knjigo The Net Delusion in nekatere najbolj odmevne eseje – denimo uničujočo kritiko Jeffa Jarvisa in njegove knjige Private Parts ter strogo recenzijo biografije Steva Jobsa –, me je najbolj zanimalo, ali bo v pogovoru vsaj približno tako jezen kot zna biti za tipkami.

Morozovska jeza za tehnološko in novomedijsko publicistiko ni ravno pogosta, saj med avtorji knjižnih uspešnic in zvezdniškimi imeni na govorih TED prevladujejo dobrodušni tehnološki optimisti, ki prebivajo na vzhodni obali ZDA in internetne revolucije večinoma spremljajo na računalniških zaslonih. Osebna zgodba mladega Belorusa je drugačna, saj je kot internetni aktivist spremljal začetke demokratičnih gibanj po različnih postsocialističnih evropskih državah, doživljal njihove prve uspehe, a tudi streznitve.

Množičnim protestom, ki so se začeli na družabnih omrežjih, so kmalu sledile cenzura, aretacije ter uporaba interneta...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Slo-Tech - Menedžerji in mladi tehnoposlovneži ne smejo brati samo poslovnih in marketinških knjig, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal nekdanji vlagatelj in sedanji mentor Jerry Collona. Zanj je roman Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda še vedno eden najboljših zapisov o kapitalizmu 20. stoletja. V duhovni, zlasti budistični literaturi, je izvedel več koristnega kot v nekaj metrih priročnikov za podjetniško samopomoč. Zato so postale bralne terapije redna sestavina njegovega mentorskega dela.

Zaradi pomanjkanja časa in hudega glavobola, ki je pestil sogovornika, nisem izvedel, kakšne knjige predpisuje svojim varovancem. Vendar bi me njegov bralni seznam zelo zanimal, saj me je v zadnjem letu več ljudi vprašalo, kakšno branje bi morali poznati računalniški giki. Profesorji in asistenti so iskali svežo študijsko literaturo, nekaj deklet je izbiralo primerna darila za (gikovske) fante ali brate, novinarske kolege je zanimalo, kateri avtorji znajo poljudno, a tehtno razložiti...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo najbolje pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pač pišemo (ali ne pišemo) o novicah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjem času pa smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica – kot tema razprav o prihodnosti medijev, krizi medijskih poslovnih modelov, domnevnem izginjanju občinstev in novih velikih obljub, ki...

Slo-Tech - Članki, komentarji, predavanja in blogi o varstvu elektronske zasebnosti se pogosto začnejo z dvema primeroma: romanom 1984, v katerem je britanski pisatelj George Orwell uporabil idejo »velikega brata«, in filmom Stevena Spielberga Posebno poročilo (Minority Report), kjer posebna policijska enota preprečuje zločine, še preden se zgodijo.

Orwellova knjiga in Spielbergov film opisujeta prihodnjo družbo, v kateri velika država s pomočjo tehnologije nadzoruje svoje državljane – ne le njihovega gibanja, temveč tudi misli, besede in dejanja. Nadzorne kamere spremljajo javne prostore. Osebne tehnološke naprave kukajo v zasebne kotičke. Zabeležena je vsaka bančna transakcija ali elektronsko sporočilo. Računalniki prečesavajo povezane podatkovne baze in s pomočjo naprednih statističnih vzorcev izračunavajo dogodke, ki jih želi oblast preprečiti – od javnih protestov in revolucij do terorističnih operacij. Tehnologija je postala orodje totalitarne oblasti, upor je postal zaradi popolnega...