»

Izšel operacijski sistem NetBSD 10.0

Slo-Tech - Po petih letih razvoja je izšel NetBSD 10.0, ki predstavlja osemnajsto večjo verzijo operacijskega sistema NetBSD. Beta je izšla že leta 2022, konec minulega leta pa smo dočakali prve kandidate za izid (release candidates). Sedaj je tu končni izdelek. Nova verzija, s katero lahko nadgradimo prejšnji NetBSD 9.0, prinaša precej novosti. To so na primer podpora za WireGuard, nove platforme ARM (denimo Apple Silicon, Raspberry Pi), Intel Ethernet, šifriranje izmenjalne particije (swap) itd. Novinec je tudi približno 12 odstotkov hitrejši od predhodnika. Novo verzijo lahko snamemo z uradne strani.

NetBSD je nastal iz Unixovega BSD (Berkeley Software Distribution), ki ga je napisal Bill Joy. Iz njega se je razvilo več operacijskih sistemov, med njimi tudi popularni FreeBSD, OpenBSD in seveda NetBSD. OpenBSD je sicer slednjega prerasel, a ima NetBSD še vedno precej zvestih uporabnikov. Tudi NetBSD je odprtokoden in brezplačen projekt, še danes pa teče na široki paleti strojne opreme....

2 komentarja

OpenBSD bo zaradi ranljivosti Spectre onesposobil HyperThreading

Ben Klemens - Razvijalci operacijskega sistema OpenBSD, ki ga poznamo predvsem zaradi svoje zavezanosti k varnosti, so se zaradi ranljivosti Spectre in Meltdown, ki sta v več inačicah najbolj prizadeli Intelove, nekoliko zmerneje pa tudi AMD-jeve in ARM-jeve procesorje, odločili za radikalno potezo. V OpenBSD ne bo več podprto večnitenje HyperThreading (HT), da bo sistem imun na Spectre in sorodne napade. Hkratno večnitenje na istem jedru (SMT), kar počne tudi Intelova tehnologija HT, običajno uporablja iste predpomnilnike TLB (translation lookaside buffer) in L1, zaradi česar so napadi Spectre bistveno lažji. Ob tem razvijalci dodajajo, da poganjanje niti z različnimi varnostnimi privilegiji na istem jedru tako ali tako ni bila nikoli posebej modra zamisel.

Ali bodo procesorji zaradi...

37 komentarjev

OpenBSD praznuje 20 let

Slo-Tech - Iz Unixovega BSD (Berkley Software Distribution), ki ga je pisal Bill Joy, se je razvilo več inačic sorodnih operacijskih sistemov, med katerimi so danes v najširši uporabi NetBSD, FreeBSD in OpenBSD. Slednji se je porodil oktobra 1995 kot razvejitev (fork) iz NetBSD-ja. OpenBSD je osredotočen na odprtost, varnost in prenosljivost. Navdahnil je vrsto podobnih projektov, med njimi omenimo...

13 komentarjev

Izšel OpenBSD 5.2

Open BSD - Včeraj je izšla nova verzija prostega operacijskega sistema OpenBSD, ki je pisan v glavnem z mislijo na varnost na prvem mestu. Gre za drugi najpriljubljenejši operacijski sistem tipa BSD (prvi je kakopak FreeBSD), ki ga je leta 1995 iz takratnega NetBSD-ja začel ločeno razvijati Theo de Raadt. Danes OpenBSD vsakih šest mesecev prileze do višje verzije.

V OpenBSD 5.2 tako najdemo precej novosti (seznam vseh), popravkov in izboljšav. Ena izmed glavnih sprememb je...

1 komentar

Izšel OpenBSD 4.9

Slo-Tech - Pol leta je naokoli in tako je včeraj izšla nova verzija odprtega na Unixu temelječega operacijskega sistema OpenBSD. V verziji 4.9 najdemo vrsto novosti, od katerih omenimo privzeto omogočen NTFS (samo za branje), gonilnik vmt(4) v orodjih VMWare, podpora SMP do 64 jedrom, novim Intelovim ukazom AES-NI, izboljšano upravljanje z energijo (stanje pripravljenosti in zbuditev) ter nove...

17 komentarjev

Novi OpenBSD brez podpore za Adaptecov AAC RAID?

OSNews - Tisti, ki vam je varnost računalniškega sistema najpomembenjša, boste morali paziti, da si ne boste omislili naprave z Adaptecovim krmilnikom za AAC RAID. Theo de Raadt in ostali razvijalci OpenBSD so namreč več kot 4 mesece moledovali omenjeno podjetje za ustrezne specifikacije tega krmilnika, le to pa jih je ves ta čas vztrajno ignoriralo. Čas za pripravo nove izdaje OpenBSD 3.7, ki bo izšla okoli 1. maja, se neusmiljeno izteka, zato je de Raadt dal Adaptecu čas, da si morebiti premislijo, le še do danes, sicer OpenBSD omenjenega krmilnika pač ne bo podpiral.

Med pravimi računalničarji pa itak velja načelo, da si najprej izbereš programsko opremo, nato pa šele kupiš takšno strojno opremo, da bo vse skupaj delovalo ...

1 komentar

Primerjava operacijskih sistemov *BSD

OSNews - Organizacije in podjetja, ki želijo uporabljati prosti Unix, imajo danes na voljo dve rešitvi: bolje propagiran Linux ali starejši BSD. Naslednji članek nam predstavi vse glavne različice BSD-ja, ki se ponašajo vsaka s svojo specifičnostjo: FreeBSD (hitrost), NetBSD (prenosljivost med platformami), OpenBSD (varnost) ter Darwin (Mac OS X).

Domače strani vseh BSD-jev:
FreeBSD
NetBSD
OpenBSD
OpenDarwin
DragonFly BSD (ni omenjen v članku)

0 komentarjev

Slovenska tipkovnica za OpenBSD (in NetBSD)

Slo-Tech - OpenBSD je eden najvarnejših operacijskih sistemov, ena od njegovih pomanjkljivosti za naše loge pa je tudi nepodprta slovenska tipkovnica. Ampak ne več dolgo. Lastnoprstno sem namreč spesnil ustrezne popravke, ki sedaj čakajo na prostovoljce, da jih preizkusijo. Tisti, ki vas stvar zanima, navalite na forum in ne pozabite poročati o vaših izkušnjah ali še kaj dodatno vprašati. Zadeva je najverjetneje uporabna tudi pri OpenBSD-jevi "materi" - NetBSD.

Če bo šlo vse po načrtu, se letošnjega prvega maja ne bomo spominjali le po pridružitvi EU temveč tudi po izidu prve uradne izdaje OpenBSD s podprto slovensko tipkovnico.

2 komentarja

DARPA prenehala sponzorirati odprt projekt

Linux Today - Ameriška vojaška raziskovačna agencija DARPA se je odločila, da v prihodnje ne bo več investirala v razvoj varnega, prostega operacijskega sistema OpenBSD. Razlog za nenadno odločitev je prispevek enega ključnih razvijalcev, Thea de Raadta, v The Globe and Mail of Toronto, kjer naj bi omenjeni programer izrazil svoje nasprotovanje vojni.

Sredstva v višini 2,3 milijona USD so bila namenjena varnostnim izboljšavam sistema OpenBSD. Po besedah de Raadta je bilo od leta 2001 porabljenih 85 odstotkov denarja, od tega približno 1 milijon za plače razvijalcev OpenBSD in pol milijona za splavitev projekta OpenSSL, ki se uporablja pri šifriranju podatkov. DARPA je sicer znana predvsem po razvoju prvega omrežja za vojaške namene (ARPANet), ki se je nato prelevil v internet. Klik!

3 komentarji