Slo-Tech - Estonija se je pred skoraj dvema desetletjema odločila, da bo postala zgled e-države v Evropi, in tako leta 2002 uvedla osebne izkaznice s čipom, ki omogočajo uporabo e-storitev estonske državne uprave, bančno poslovanje itd. Kartice imajo dva para zasebnih in javnih ključev. Z enim je mogoče potrditi svojo istovetnost, z drugim je mogoče elektronsko podpisovati dokumente, ki imajo enako veljavo kakor ročno podpisani. Toda zaradi ranljivosti v certifikatih na karticah je Estonija...

Forbes - Računalniška pismenost v modernem svetu postaja nujni del veščin, ki jih mora obvladati vsak za delo sposoben človek, če naj pridobi dobro zaposlitev. Pri nas pod osnovno pismenostjo še vedno razumemo poznavanje dela z grafičnim okoljem Windows in pisarniškim paketom Office (v zadnjem času sicer pohvalno tudi vedno pogosteje odprtokodni OpenOffice) ter tuintam kakšnim specializiranim...

Slo-Tech - V vročem in vlažnem Singapurju se je končala 23. mednarodna biološka olimpijada (IBO 2012), kjer je slovenska ekipa osvojila odlične rezultate. Prvič v zgodovini je kakšnemu Slovencu uspelo osvojiti zlato medaljo na IBO. Izvrsten dosežek Domna Kampjuta z Gimnazije Bežigrad (ki je že lani osvojil bron, letos pa je za 20. mesto med 234 tekmovalci prejel zlato) je dopolnil Anže Godicelj s I. gimnazije v Celju z bronasto medaljo. Manca Potočnik z Gimnazije Škofja Loka je prejela priznanje, Neža Alič z iste gimnazije pa je odličje zgrešila le za las.

Absolutni zmagovalec prihaja iz Singapurja, več zlatih medalj pa so osvojile ZDA (4), Singapur (4), Tajvan (3), Kitajska (3), Južna Koreja (3),...

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - V brazilskih šolah v 5560 občinah bodo namestili 350.000 namizij z Linuxom, kar bo, pravijo, najobsežnejši tovrstni dogodek na svetu. Projekt ne bo stal več kot 50 dolarjev na sedež. Brazilsko ministrstvo za izobraževanje s tem projektom namerava z opremo za virtualizacijo pretvoriti posamezen računalnik v do deset neodvisnih delovnih postaj, ki bodo poganjale Linux in bodo služile milijonom otrok. Programsko opremo bosta dobavila Userful in ThinNetworks, medtem ko bodo Positivo, Daruma in Itaultec poskrbeli za strojno opremo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je na oblast prišel leta 2003, si vse od začetka mandata prizadeva za razporeditev poceni računalnikov po šolah, a projekti zaradi takšnih in drugačnih preprek niso uspevali. Leta 2006 so zagnali nacionalni program za izkoreninjenje nepismenosti Um Computador por Aluno, ki je nekakšen soroden projekt OLPC-ju, a je vse skupaj zastalo. Premikati se je začelo šele sedaj, ko je vlada zagotovila, da bo tudi...

Slashdot - V današnji dobi, v kateri povečini prevladujejo računalniki, ki so se naselili in se še naprej naseljujejo v vsak kotiček našega življenja, je prišlo do precej zanimivega presenečenja. Otroci (predvsem mlajši) imajo za delo pri svojih projektih veliko raje svinčnik, papir in karton. A preden da bodo do takšnega spoznanja prišli tudi uradniki in politiki, bo očitno preteklo še veliko zelene valute...

San Francisco Chronicle ima objavljen zanimiv članek o nepotrebni potrošnji denarja v ameriških osnovnih šolah, vendar se članek bolj posveča območju San Francisca. O vseh, precej visokih številkah je za tu premalo prostora, vendar je tudi administraciji in ameriškim uradnikom počasi prišlo na misel, da bodo z takšno (nepotrebno) potrošnjo denarja morali kmalu najemati kredite. Tako je na primer Union City leta 1996 vložil 37 milijonov ameriških zelencev za opremo enajstih šol, da pa so si to sploh lahko privoščili, so morali zmanjšati proračun za znanstveno opremo, šolske izlete in...