Slo-Tech - Na temnem delu spleta se je pojavila 22 TB velika baza, ki po besedah preprodajalca z vzdevkom ChinaDan vsebuje podatke o približno milijardi kitajskih državljanov. Prodaja se za 10 bitcoinov, kar je trenutno vredno 190.000 evrov. Podatki so pobegnili šanghajski policiji, vključujejo pa imena, naslove, nacionalne identifikacijske številke, kontaktne podatke, mobilno številko in policijske kartoteke. ChinaDan je javno delil 750.000 zapisov, s čimer lahko potencialni kupci preverijo avtentičnost baze.

Kitajske oblasti se na navedbe, da podatki izvirajo iz šanghajske policije, še niso odzvale. Yi Fu-Xian z Univerze Wisconsin-Madison je dejal, da je prenesel in analiziral vzorec in potrdil pristnost. V vzorci so podatki o prebivalcih iz vseh delov Kitajske, tudi oddaljenih tibetanskih vasi. O arhivu se govori tudi na kitajskih družbenih omrežjih, kjer so termin "Shanghai data leak" v nedeljo blokirali. Za zdaj sicer še ni neizpodbitnega dokaza, da baza resnično vsebuje milijardo...

CNet - V noči na nedeljo smo ob 2.00 uri zjutraj po našem času obeležili prestopno sekundo, ki se v civilni čas po potrebi konec vsakega polletja vrine, da se zagotovi sovpad Sončevega zenita in poldneva po lokalnem času. Razlika je na prvi pogled minimalna, a bi se je v 100 letih nabralo že za kakšno minuto. Povzroča pa ta prestopna sekunda mnogo težav računalniškim sistemom, ki nanjo niso navajeni. Tudi letos je nekaj sistemov in spletnih strani ob polnoči po greenwiškem času za kratek čas obstalo.

Problem je že v Linuxovem jedru do verzije 2.6.29, ki prestopnih sekund ne razume. Čeprav imamo sedaj že tretjo večjo revizijo jedra (3.0.x), mnogo sistemov še vedno teče na starejših verzijah. Še...

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

Google - O prestopnih sekundah smo že nekajkrat pisali, običajno tedaj, ko so se pojavile. Gre za dodatne sekunde, ki se dodajo (ali teoretično tudi odvzamejo) ob koncu junija ali decembra ob polnoči (vsakokrat po času UTC), ker vrtenje Zemlje ni povsem stalno. To se pri nas pokaže tako, da času 0:59.59 sledi izredna sekunda 0:59.60, šele nato pa je ura 1:00.00. V vsakdanjem življenju to težav ne povzroča, računalniki pa se tudi prek protokola NTP sinhronizirajo sami. Povzroča pa to probleme Googlu.

Googlovi inženirji so leta 2005 ugotovili, da za občutljivo infrastrukturo podatkovnih strežnikov prestopne sekunde (ko se de facto ena sekunda ponovi oziroma ura skoči nazaj) niso najbolj zaželene....

Slashdot - Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to...

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...