Slo-Tech - Da je na Mesecu voda, ni novost, saj je NASA že pred dobrim desetletjem ugotovila, da je v osojnih delih kraterjev blizu polov led. A to so bila temna, soncu odmaknjena področja, kjer je vladal hlad. V najnovejši številki Nature Astronomy pa NASA poroča, da so sledove vode odkrili tudi na osvetljenih delih Meseca.

SOFIA (Stratospheric Observatory for Infrared Astronomy), torej leteči observatorij na Boeingu 747SP, je potrdil, da je na osvetljeni površini Meseca voda. Običajno gleda daleč v vesolje, to pot pa so ga usmerili proti Mesecu. Molekule vode je zaznal v kraterju Clavius, ki je eden največjih kraterjev in je viden z Zemlje, predvsem pa vanj pada sončna svetloba. Da je tam vodik, je bilo že jasno, a niso vedeli, ali je vezan v vodo ali v bližnjega sorodnika, tj. hidroksilni radikal (OH). Novi rezultati potrjujejo, da gre za vodo, ki je prisotna v koncentracijah od 100 do 412 ppm. To je zelo malo, saj je v Sahari stokrat več vode, so pojasnili.

SOFIA je na višini okrog...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerze v nizozemskem Delftu in iz španskega podjetja Graphenea so nepričakovano odkrili, da bi lahko grafenski dvosloj uporabljali tudi za izdelavo zaslonov z zelo visoko ločljivostjo. Da, to je tisti grafen, čudežni material iz Manchestra, ki naj bi bil največje odkritje na področju materialov na prelomu tisočletja.

Na silicijevi površini, prekriti z dvoslojnim grafenom, so silicijeve praznine, velike 13 mikrometrov, ustvarile tako imenovane grafenske mehurčke. Izdelati so želeli senzorje, a se je grafenska opna na površini preveč premikala v odvisnosti od tlaka. To je povzročalo različen lom svetlobo in s tem različno obarvanje. Mehanizem je isti, ki povzroča tudi barvne lise na oljnih madežih na cesti. Senzorja na ta način ni...

Nature - Nemški raziskovalci so premagali še eno oviro na poti k tranzistorjem iz grafena, o katerih poslušamo zadnja leta in naj bi bili spričo domala čudežnih lastnosti grafena bistveno hitrejši od današnjih silicijevih. Ena večjih težav pri njihovi izdelavi je prevodnost grafena, saj je ta odličen prevodnik električnega toka in tako sicer v teoriji obljublja čipe s frekvencami prek 100 GHz, a žal ni polprevodnik (nima prepovedanega pasu ustrezne širine), ki jih potrebujemo za izdelavo tranzistorja. Znanstveniki s Friedrich-Alexandrove Univerze Erlangen-Nürnberg so iznašli postopek, ki omogoča ta problem obiti.

Uporabili so...

Extremetech - Grafen vse bolj postaja čudežni material 21. stoletja, saj se njegove mnogotere uporabnosti kar množijo. Na naši strani smo v prvi vrsti navdušeni nad grafenskimi čipi, tranzistorji in vezji, ki bi v prihodnosti mogli nadomestiti silicijeve in za več velikostnih razredov pohitriti računalnike, a to ni edina zmožnost njegove uporabe. Že pred leti so znanstveniki ugotovili, da je grafen tudi najtrši znani material, na MIT-u pa so v zadnjem času pokazali, da ga lahko uporabljamo tudi za razsoljevanje vode.

Razsoljevanje morske vode je dandanes sorazmerno drag postopek, ki ga...

BBC - Pred tremi leti smo pisali o dosežku IBM Züricha, kjer so uspeli slikati aromatsko molekulo pentacena z mikroskopom na atomsko silo. Čeprav lahko atome "gledamo" že več deset let z uporabo vrstičnega tunelskega mikroskopa in transmisijskega elektronskega mikroskopa, je molekule, ki so sicer večje, teže opazovati. Paradoks je posledica manjše stabilnosti molekul od atomov, ki se lahko pri agresivnem pristopu razletijo. Tehnika je do danes napredovala in vse vedno pogosteje uporabljala. Sedaj so jo znanstveniki z Univerze v Warwicku, IBM-u Zürich in Kraljevem kemijskem združenju pripravili najmanjše mogoče olimpijske kroge in jih posneli...

Physical Review Letters - Najbolj slaven material zadnjih let je grafen, za odkritje katerega je bila predlani podeljena celo Nobelova nagrada za fiziko. Grafen je material z najvišjo znano električno prevodnostjo, ki ima še cel kup drugih koristnih lastnosti (Kondov efekt, samohlajenje ...), zaradi česar pričakujemo njegovo uporabo kot nadomestek silicija v izdelavi grafenskih tranzistorjev, čipov in vezij ter procesorjev. Grafen sicer ima nekaj pomanjkljivosti; predvsem da ni klasičen polprevodnik. Grafen namreč nima vrzeli (prepovedanega pasu) med valenčnim in prevodnim energijskim pasom, zato je bilo nekoliko teže izdelati tranzistor iz njega, ne...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

PhysOrg.com - Grafen je, poleg germanija, že nekaj časa v mislih razvijalcev čipov kot potencialni nadomestek za silicijeve polprevodnike. Zamenjava silicija bo v nekaj letih nujna, saj bomo sicer imeli vedno požrešnejše oz. komaj kaj hitrejše procesorje. IBM je že predstavil tranzistorje iz grafena, ki so tekli pri kar 100 GHz, zdaj pa je odkrit tudi način, kako iz grafena izdelati kar vezja.

Grafen je velikanska molekula, sestavljena iz ogljikovih atomov, ki je ravninske, dvodimenzijske narave. Med seboj se vežejo obroči iz šestih atomov, po celotni ravnini pa lahko teče električni tok. Zato grafit, ki je sestavljen iz plasti grafena, elektriko prevaja le v eni ravnini, medtem ko je v drugih, nanjo pravokotnih, ne. Profesorja z Univerze...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...