Slo-Tech - Hiša Fox News Network se je poravnala s podjetjem Dominion Voting System, ki mu bo plačala 788 milijonov dolarjev zaradi žaljive obdolžitve. S tem so se izognili šesttedenskemu sodnemu procesu, ki bi se moral začeti ta teden. Prvi narok je bil načrtovan za torek, a so ga premaknili za en dan, ko je bilo jasno, da sta podjetji že zelo blizu dogovora. Porota je bila že izbrana in vse je bilo nared za začetek postopka, če ne bi danes podjetji oznanili sprave.

Bilo je jasno, da bi Fox zelo verjetno tožbo izgubil. Konec marca je sodišče že odločilo, da je Fox News objavljal lažne izjave o minulih predsedniških volitvah v ZDA. V njih so trdili, da je Dominion izvedel volilno prevaro, manipuliral z glasovi, tudi v Venezueli pomagal na oblast Chavezu in podkupoval uradnike. Sodišče je odločilo, da nobena izmed izjav ni držala. Sodišče je zato hitro izreklo sodbo, da je Fox širil neresnice. A Dominion bi sedaj moral dokazati še, da je šlo za naklepno dejanje.

Dominion pa je podjetje tožil...

Reuters - Francoski varuh konkurence (Autorité de la concurrence) je Googlu izrekel 500 milijonov dolarjev kazni, ker v nasprotju z odločitvijo agencije niso uspeli skleniti dogovora z založniki glede nadomestil za prikazovanje izvlečkov novic v Googlovih storitvah. Agencija je januarja letos odločila, da se mora Google pogajati v dobri veri in skleniti pošten dogovor, koliko nadomestila pripada založnikom v zameno za prikazovanje izvlečkov v Google News, pri čemer Google ne sme enostransko prekiniti odnosa in ukiniti storitve, saj ima prevladujoč tržni položaj. Ker Google tega ni storil, mu je Agencija izrekla pol milijarde evrov globe in naložila, da v naslednjih dveh mesecih pripravi sprejemljive ponudbe. Ob nadaljnjem neupoštevanju Googlu grozi 900.000 evrov kazni za vsak dan zamude.

V tokratnem postopku je bilo ključno vprašanje, ali je Google spoštoval predhodno odločitev agencije, ne le formalno, temveč tudi v duhu odločitve. Ta je od njega terjala, da se pogajanja z vsakim...

Reuters - Ameriško vrhovno sodišče je včeraj s tesno večino 5:4 razsodilo, da so zvezne države upravičene zahtevati plačilo davka tudi pri nakupih opravljenih prek spleta. S tem je spremenilo svojo odločitev iz leta 1992, ki je internetnim prodajalcem dalo precejšnjo prednost pred tistimi s fizičnimi trgovinami. Te namreč od vsakega nakupa plačajo davek svoji zvezni državi. Njihove davčne blagajne naj bi se tako v bodoče nadejale med 8 in 33 milijardami svežih prihodkov letno.

Za zdaj ni znano, kako bo sodba vplivala na e-trgovino, ki tudi v ZDA še vedno velja za panogo v povojih. Tako se je leta 1992 v ZDA na daljavo, tedaj še prek pošte in telefona, prodalo za 180 milijard dolarjev blaga, današnja številka prodaje prek spleta...

Ars Technica - Prenda Law je bilo podjetje, ki je v imenu in po pooblastilu lastnikov avtorskih pravic tožilo ljudi, ki so z interneta nelegalno prenašali filme. Ko so odkrili, da se nek film prek torrenta kopira po internetu, so vložili ovadbe zoper neznane storilce, kar jim je omogočilo pridobiti podatke o identiteti uporabnikov IP-jev, s katerih so se kršitve dogajale. Potem so tem ljudem zagrozili, da jih bodo tožili, če ne plačajo okrog 4000 dolarjev odškodnine. Posebej dobro je ta taktika delovala, kadar so ljudje kopirali pornografske filme, ker je bilo ljudi tudi malo sram, da bi se zaradi tega znašli na sodišču. A teh primerih so morali večino iztoženega nakazati lastnikom avtorskih pravic, torej svojim strankam.

A vseh kršiteljev ni bilo sram, zato so začeli...

Slo-Tech - Malokatera odločitev povzroči tako silovit in enoten odziv tehnoloških velikanov, kot ga je zdaj že razvpit (in vmes zaustavljen) Trumpov predsedniški odlok, ki je za vsaj naslednjih 90 dni prepovedal vstop v ZDA državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav. Čeprav je sodišče v Seattlu začasno odpravilo odlok, se prava bitka šele začenja. Trenutno so bile proti vladi vložene štiri tožbe zaradi omenjenega odloka, najpomembnejši proces pa bo potekal v zvezni državi Washington.

Država Washington namreč izpodbija legalnost odloka, podobno kot počnejo še tri druge zvezne države. Včeraj pozno zvečer po našem času je 97 tehnoloških velikanov, med njimi Facebook, Microsoft, Apple, eBay, Twitter, Google, Github, Uber, na sodišče vložilo uradno pismo (amicus curiae),...

Slo-Tech - Že čez nekaj dni, tj. z 2. januarjem naslednjega leta bodo v Kanadi začele veljati določbe Zakona o modernizaciji avtorskega prava. Kot velja sklepati že iz imena, gre za prilagoditev zakonodaje "spremenjenim razmeram", misleč predvsem razbohot interneta in mobilnih naprav kot novega načina uživanja avtorskih del, kot sta se zgodila od zadnje posodobitve zakona pred skoraj dvajset leti.

Del te nove ureditve je tudi t.i. "notice and notice" mehanizem, ki nosilce avtorskih pravic upraviči do pošiljanja obvestil potencialnim internetnim kršiteljem njihovih pravic. Če se torej nosilec uspe prebiti do IP naslova kršitelja (kar pri torrentanju zlasti ni težko), lahko od pripadajočega ponudnika interneta zahteva, da temu...

Wired News - Za razliko od specialistov za patente so copyright trolli (prvi del serije) lani imeli precej slabo leto. Lasvegaški Righthaven je denimo moral zaprositi za stečaj, potem ko so sodišča povsem zavrnila njihov poslovni model tožarjenja bloggerjev zaradi uporabe vsebin njihovih partnerjev iz časopisne industrije (še huje, sodnik je v sodni zapisal, da lahko tudi objava celotnega časopisnega članka predstavlja primer proste uporabe, s čimer so imeli zlasti pri RIII izjemne konceptualne težave). Podobno se je zgodilo US Copyright Groupu iz Washington DC-ja (torrentanje Uwe Bollove mojstrovine Far Cry), ki si je nakopal celo odškodninsko tožbo zaradi poskusa goljufije in izsiljevanja, vse po...

TorrentFreak - Še je novic s Torrentfreaka: Allan Gregory, floridski pravnik in specialist za pravo interneta, je objavil zanimiv prispevek o denarju za masovnimi p2p tožbami. Upoštevajoč zadnje neuspehe pred sodišči je namreč težko pričavati, da bi lahko še naprej ustvarjale dobiček.

Naziv "masovno tožarjenje" je nekoliko krivičen, saj pravzaprav ni nihče (individualno) tožen, ampak se s tožbo zgolj grozi in jo uporablja kot vzvod za dosego poravnave, kjer p2p uporabnik prizna krivdo, plača odškodnino in se zaveže "nikoli več" dotikati bittorrenta. Zato se za prakso vse bolj uveljavljata imeni speculative invoicing (špekulativno izdajanje računov) in...

TorrentFreak - Ameriško podjetje US Copyright Group (USCG) je dobro znano po množičnem pošiljanju groženj s tožbo več tisoč domnevnim p2p piratom (ciljali so na več kot 200.000 tisoč, vendar jim sodišče ni zagotovilo prejema podatkov o imetnikih IP naslovov). Grožnji je obvezno priložena ponudba za poravnavo, ki vključuje priznanje krivde in plačilo zneska med 500 in 2000 dolarji, kar naj bi bilo znatno ceneje od stroškov sodnega postopka in prisojene odškodnine. Ponudbo naj bi sprejelo med 10 in 20 odstotkov prejemnikov, kar se prevede v lepe denarce, po drugi strani pa se med preostalimi 80% prejemnikov najde kar nekaj razjarjenih ljudi, ki so se pripravljeni boriti za svoje pravice. Nedavno vložena skupinska civilna tožba razkriva zelo zanimive podrobnosti.

Najbolj ključni podatek bo najbrž ta, da je idejo za celotno operacijo in potem še tehnična sredstva za zbiranje IP naslovov ameriških torrentašev priskrbelo nemško podjetje GuardaLey IT. Podjetje je že imelo težave v Nemčiji, saj jim je

TorrentFreak - Več irskih časopisov je objavilo novico o grožnjah, ki naj bi jih bil sodnik irskega Vrhovnega sodišča, g. Peter Charleton (na sliki), deležen l. 2009 po potrditvi sodne poravnave med ameriško založniško industrijo in nacionalnim internetnim ponudnikom Eircom. Skupina internetnih aktivistov, skrita za IP naslovi iz Kazahstana in Uzbekistana, ga je označilo za "izdajalca svobode govora na internetu" ter mu obljubila "vdor v njegov računalnik, namestitev otroške pornografije nanj, odtujitev številk kreditnih kartic oz. drugih osebnih podatkov in naročilo dostave skladovnice pic in prostitutk na dom, vse za njegovo pohlepno dušo." (vse plačano s sveže ukradeno kartico, op.p.).

Spomnimo, štiri velike ameriške glasbene založbe...

TG Daily - Producenti filma Bombna misija (izvirni naslov Hurt Locker) Voltage Pictures so na sodišču v Washingtonu vložili tožbo zoper 5000 uporabnikov BitTorrenta, ki so si film pred izidom ilegalno prenesli s spleta. Za zdaj producenti nimajo imen kršiteljev, le njihove IP-naslove, a bodo od ponudnikov dostopa do interneta še ta teden zahtevali razkritje imen. Če jim bo sodišče ugodilo, bodo kršiteljem lahko poslali pisma, v katerih jim bodo ponudili poravnavo s plačilom 1500 dolarjev kazni, v nasprotnem primeru jih bodo tožili. Filma Bombna misija je na splet ušel pol leta pred uradnim ameriškim izidom, kar je po mnenju producentske hiše razlog za slab uspeh v kinematografih, kjer je film zaslužil le 17 milijonov dolarjev.