Linux Weekly News - Popularni odprtokodni pisarniški paket bo v sedmi izdaji, ki bo uradno izšla čez kak mesec dni, najverjetneje dobil priponko "Personal edition". V odprtokodni skupnosti je zaradi tega precej završalo, saj to obenem nekako pomeni, da bo obstajala tudi poslovna, plačljiva različica. In res, kot so na blogu sporočili iz Document Foundation, organizacije, ki skrbi za razvoj LibreOffica in, ki bo jeseni praznovala desetletnico, se bo to najverjetneje zares zgodilo.

Etiketa personal edition je namreč del petletnega marketinškega načrta, ki so ga pripravili v Document Foundation, vse skupaj pa je v javnost prišlo delno po nesreči, saj posvetovanja s skupnostjo še niso povsem končana.

Skratka, skrbi so odveč, če uporabljate LibreOffice, ga boste brezplačno uporabljali še naprej. Bo pa v bodoče na voljo tudi enterprise različica, s svojim naborom orodij in storitev, ki jih bo potrebno plačati. Razlog je podoben, kot pri številnih drugih odprtokodnih projektih; gre za programsko opremo,...

GNOME - The Document Foundation je včeraj izdal že četrto večjo posodobitev odprte pisarniške zbirke LibreOffice od lanskega odcepa od oraclovega OpenOffica. V različici 3.6 je kup manjših novosti za Writer, Impress in Calc, nekaj olepšav uporabniškega vmesnika, izvozno/uvoznih filtrov in podobnih popravkov. A še bolj zanimivo je dogajanje pod pokrovom, pri čiščenju stare in nemodularne kode še iz časov OOo-jevega predhodnika StarOffice.

Razvijalci so vse od lani uspeli pobrisati okvirno 5000 metod, ki se niso nikjer več uporabljale (dead code), tako da jih zdaj ostaja le še nekaj sto, ki pa bodo zahtevale večje posege v reorganizacijo kode. Podobna zagonetka je bila z znatno količino nemško jezičnih komentarjev v kodi, ki jih desetčlanska skupina prostovoljcev sicer...

The H - O posledicah Oraclovega nakupa Sun-a za Solaris, Javo, OpenOffice in druge slične izdelke smo prelili že precej e-črnila. Za končne uporabnike bo bržkone najpomembnejša prav prosta pisarna, ki je od septembra lani na voljo v dveh različicah - uradnemu OpenOffice, s katerim upravljajo pri fundaciji Apache, ter ponudbi skupnosti, LibreOffice. Pri tako obsežnem kosu kode je praktično neizogibno, da bo razvoj obeh sčasoma stekel tako zelo vsak v svojo smer, da bo izmenjava idej in popravkov postala problematično, zamudno in s stališča razvojne politike občutljivo opravilo. In kot poroča Michael Meeks, pri Novellu zaposleni razvijalec LibreOffice, smo verjetno že tam.

Različnih je že več milijonov vrstic kode. Med bolj enostavnimi (za merganje) najdemo 526,000 pobrisanih vrstic v primerjavi z OOo, ki so pokrivali okoli 100 uvoznih in izvoznih filtrov za starejše, danes...

Slo-Tech - Na Danskem bo trinajst bolnišnic z območja Københavna pri posodabljanju računalniškega sistema z zaprtokodnega in plačljivega pisarniškega paketa prešlo na LibreOffice, so sporočili. Skoraj vsi izmed 25.000 zaposlenih v bolnišnicah bodo v naslednjem letu uporabljali odprtokodni paket, s čimer bodo privarčevali 5,3 milijona evrov, ki bi v nasprotnem primeru šli za licence.

Vivian Thomsen, ki skrbi za IT v tej skupini bolnišnic, pojasnjuje, da sedaj uvajajo sistem virtualnih namizij. Centralizirali bodo računalniški sistem, tako da se bo mogoče s svojim uporabniškim imenom prijaviti s kateregakoli računalnika v stavbi, pri čemer bo uporabnik vsakokrat dobil svoje namizje. Nadaljevanje uporabe plačljivih pisarniških paketov bi v tem primeru prineslo nesorazmerno visoke stroške, zato bodo izvedli migracijo. Ta ne bo trenutna, ampak bo...

Twitter - V mestu Porto Alegre na jugu Brazilije se je sinoči zaključil Mednarodni forum o prostem programju (FISL 12), južnoameriški ekvivalent februarske konference FOSDEM (Bruselj). Skoraj 7000 udeležencev je lahko izbiralo med več kot 300 predavanji tekom štirih dni; za konec pa sta brazilska vlada in predstavniki brazilske BrOffice podpisala pismo o nameri, s katerim je vlada obljubila sponzoriranje več razvijalcev za delo na projektih LibreOffice in OpenOffice.org.

Brazilci sicer sodijo med večje navdušence nad odprto pisarno. Že več let imajo ustanovljeno posebno fundacijo BrOffice, ki je najprej skrbela za prevod in lokalizacijo pisarne, potem pa še organizirala razvijalsko skupnost in začela aktivno prispevati popravke in izboljšave. Po razdelitvi skupnosti na Oraclov OpenOffice in LibreOffice so bili eni od prvih donatorjev in podpornikov fundacije Document Foundation, ki skrbi...

Heise - Ko je Oracle kupil Sun, je s tem pridobil tudi nadzor nad odprtokodnim pisarniškim paketom OpenOffice. Nekaj mesecev kasneje se je projekt OpenOffice ločil od Oracla, tako da je nastala samostojna oddvojitev LibreOffice. Razvija jo The Document Foundation, projekt pa je zasnovan kot popolnoma odprt pisarniški paket. Oracle je medtem delal na polkomercialni verziji OpenOffice.org. Distribuciji sta se začeli oddaljevati, saj je vsaka pridobila nekaj funkcij, ki jih druga ni imela. Ker Oracle ni uspel iztržiti dovolj iz OpenOfficea, je napovedal njen konec, a so bili o podrobnostih sila skopi.

Sedaj je znanega več. Oracle bo iz OpenOfficea napravil projekt Apache Incubator, ne bo pa ga prepustil The Document Foundation. V izjavi so zapisali, da bo s tem "OpenOffice.org dobil zrelo, odprto in uveljavljeno infrastrukturo za svetlo prihodnost. Model Apache Software...

Slo-Tech - Oracle je s prevzemom podjetja Sun Microsystems pred dobrim letom dodobra razburkal odprtokodno skupnost, ki jo je (upravičeno) skrbelo, ali bo tudi novi lastnik tako radodaren do odprtokodnih projektov - npr. Java, MySQL, OpenOffice.org - kot je bil dobri stari Sun. Strahovi pred komercializacijo so se izkazali za upravičene in tako Java (z Apachejevim Project Harmony) kot tudi OpenOffice.org (s projektom LibreOffice) sta hitro dobili svoj community-based klon.

Vzporedno delo na tako velikem projektu, kot je pisarniški produkt OpenOffice, je vodilo do številnih manjših, a pomembnih razlik med uradno izdajo OpenOffice in odprtokodno kopijo LibreOffice. Vsaka je imela nekaj zmogljivosti, ki si jih je uporabnik želel , in ga s tem postavila pred nepotrebno odločitev. No,...

InfoWorld - Ko je lani del razvijalcev odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice prebegnil iz Oracla na svoje in začel popolnoma prosti fork z imenom LibreOffice, se je pojavilo vprašanje, katero verzijo izbrati. Izdelka sta zgrajena na isti osnovi, izhajata iz iste kode, a se dograjujeta različno, zato je odgovor še toliko teže najti. Na InfoWorldu so si ogledali razlike in podobnosti med paketoma in poizkusili najti ta odgovor.

Prva razlika je v namestitvi, saj OpenOffice vsebuje tudi Javino izvajalno okolje (JRE), medtem ko ga je pri LibeOfficeu potegniti z interneta ločeno. Za delovanje paketa JRE ni nujno potreben, le za upravljanje podatkovnih baz ga potrebujemo. OpenOffice vsebuje podporo...

The Register - Projekt odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice se je ločil od Oracla, kateri je pridobil nadzor nad njim s prevzemom prejšnjega skrbnika Suna. Odslej bo nad razvojem OpenOffica bdel neodvisen komite razvijalcev in projektnih menedžerjev v lokalnih jezikih. Projekt OpenOffice.org se za zdaj imenuje The Document Foundation, medtem ko je paket OpenOffice prejel začasno ime LibreOffice.

Oracle so seveda povabili, da postane član nove fundacije in obdrži nekaj besede pri razvoju. Prav tako so ga prosili, da jim odstopi pravico do uporabe znamke OpenOffice.org, ki jo ima. Če jim je ne bo, se bomo morali privaditi na ime LibreOffice. Oracle medtem razvija zaprtokodni...