Slo-Tech - Raziskovalci so opazili najbolj oddaljen objekt v vesolju doslej. Objekt HD1, ki je bržkone galaksija, je od Zemlje oddaljen 13,5 milijarde svetlobnih let, kar je 0,1 milijarde svetlobnih let več od trenutnega rekorderja galaksije GN-z11. Slednjo so odkrili decembra 2020. HD1, ki se nahaja v ozvezdju sekstant, so astronomi s tokijske univerze odkrili aprila letos, o njej pa so javnost obvestili v četrtek.

Z rdečim premikom 13,27 je najbolj oddaljen in med najstarejšimi objekti, ki jih lahko vidimo z Zemlje. Svetloba, ki danes prihaja na Zemljo, je iz HD1 krenila pred 13,5 milijardami let. Zaradi širjenja vesolja, ki razpihuje tudi galaksije vsaksebi, je dejanska razdalja (proper distance) okoli 33,4 milijarde svetlobnih let. Zato je premer vidnega vesolja 93 milijard svetlobnih let, pa čeprav je vesolje staro le 13,8 milijarde svetlobnih let.

HD1 in sestrski objekt HD2, ki je skoraj enako oddaljen, sta torej tako daleč, da ju vidimo, kakršna sta bila 330 milijonov let po velikem...

Slashdot - Astronomi iz Centra za astrofiziko Harvarda in Smithsoniana so predstavili najbolj obsežen zemljevid bližnjega vesolja do razdalje 380 milijonov svetlobnih let, ki omogoča najbližji pogled do galaktične ravnine. Te običajno zaradi medzvezdnega prahu ne vidimo dobro, ampak vidimo le temen pas diska galaksije.

2MRS (2MASS Redshift Survey) so sestavljali deset let, njegovo ime pa nas spomni, da so posnetke pridobili s teleskopov v Arizoni in Čilu v projektu Two-Micron All-SkySurvey, in da pri oddaljujočih galaksijah vidimo rdeči premik. Prav ta omogoča pridobitev informacije o tretji prostorski koordinati in s tem izdelavo 3D-zemljevida. Projekt je trajal od leta 2001 do lanskega oktobra. V tem času so prečesali celotno nebo pri valovnih dolžinah 1,25 μm, 1,65 μm in 2,17 μm. Prepoznati...

Reuters - Rusija je v torek ob 15. uri po srednjeevropskem času izstrelila satelit GEO-IK-2 s kozmodroma Pleseck. Satelit bo meril ukrivljenost Zemljinega površja, saj ruska vojska pripravlja vrsto visokokakovostnih 3D-zemljevidov. Izstrelitev so označili za uspešno, čeprav so vmes satelit izgubili in ga potem našli v napačni orbiti.

Satelit bi bili morali izstreliti že decembra lani, a so zaradi tehničnih težav to storili šele sedaj. Dve uri po izstrelitvi je ruska kontrola izgubila kontakt s satelitom, tako da nekaj časa niso točno vedeli, kod leti in kakšni so parametri merilnih naprav na njem. Včeraj so kontakt s satelitom le vzpostavili, a so ugotovili, da je v napačni orbiti. Načrtovana je...

ESA - Satelitu Planck, ki lebdi v vesolju približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje in se giblje po Lissajousovi orbiti okrog točke L2, nekoliko vestneje sledimo, ker je evropskega porekla. Te dni je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila posnetke medzvezdnega prahu, ki jih je Planck posnel v našem osvetju. Posnetki kažejo vlaknasto zgradbo prahu v sončevi okolici, tj. do okrog 500 svetlobnih let daleč. Lokalna vlakna so povezana z Rimsko cesto, ki je rožnata proga na spodnji polovici posnetka. Medzvezdni prah so majhni delci, skupki veliki od nekaj molekul do 0,1 milimetra.

Slika, ki jo je ESA izdala, je umetno pobarvana....

New Scientist - NewScientistSpace pravi, da je bila izločitev Plutona iz kluba planetov nič v primerjavi s tem, kar so astronomi storili nedavno. Rimski Cesti so namreč "odrezali" kar dva spiralna rokava. Dolgo časa so astronomi predvidevali, da naša galaksija vsebuje 4 spiralne rokave: rokav Strelec, rokav Kotomer, rokav Ščit- Kentaver in rokav Perzej.

Zadnja opazovanja Spitzerjevega teleskopa, ki nebo opazuje v infrardečem delu spektra, kjer je možno videti tudi skozi za vidno svetlobo neprosojne oblake prahu, nakazujejo, da sta prva dva omenjena rokava (Strelec in Kotomer) zgolj koncentracije...

Slo-Tech - 3. oktobra tega leta se je Švedska Kraljeva akademija za znanost odločila, da letošnjo Nobelovo nagrado za področje fizike podeli raziskovalcema Johnu C. Mather iz Nase in Georgu F. Smoot iz Univerze v Kaliforniji za odkritje anizotropije v mikrovalovnem sevanju vesolja.

Mikrovalovno sevanje ozadja je ostanek prvotne slike vesolja, ko je materija postala prosojna za elektromagnetno sevanje. Do danes se je vesolje že tako ohladilo, da temperatura tega sevanja znaša le še 2,7 K. Mikrovalovno sevanje ozadja prihaja bolj ali manj homogeno iz vseh strani neba, njegovo detajlno sliko pa je posnel satelit COBE, izstreljen leta 1989. Iz te slike pa vseeno vidimo, da sevanje ni popolnoma homogeno. Območja z malo krajšo valovno dolžino so "vroče" točke v prvotnem vesolju, ki predstavljajo zametke...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...