Phys.org - Na Univerzi v Marylandu so napravili prvo pametno tkanino, ki se odziva na vlago in glede na razmere prepušča več ali manj toplote, s tem pa človeka bodisi hladi bodisi greje.

Ob izrazu "pametne tkanine" danes večina pomisli na oblačila z všito elektroniko, kot so obleke z lučkami, fotocelicami ali vojaški jopiči z vdelanimi podatkovnimi vodili. Toda pojem ne terja vključka elektronike in zajema tudi tekstil, ki se zna na določen način odzivati na razmere ali dražljaje. To dosežejo s kompozitno zasnovo preje iz naprednih materialov, kar je v preteklosti običajno proizvedlo togo, nerodno tkanino, ki po udobnosti ni bila primerljiva z naravnimi. A novejša odkritja omogočajo vse bolj fino dodajanje snovi na in v same niti.
...

IBM - IBM je sporočil, da bo njihov sistem za umetno inteligenco Watson na voljo razvijalcem ostalih naprav prek projekta Intu. Watson, ki je zmagal v kvizu Jeopardy, zdravil bolne, izdelal napovednik za film, delal kot prodajalec in še kaj, je bil doslej ujet na IBM-ovo strojno opremo. Projekt Intu, ki je za zdaj še v eksperimentalni fazi, kani to spremeniti.

Gre za platformo, ki bo razvijalec omogočila integracijo Watsonovih funkcij v ostale naprave. Tak primer so prepoznavanje govora, prepoznavanje fotografij in umetni vid, analiza besedila, pogovarjanje itd. Razvijalci bodo tako dosti laže pripravili naprave, ki bodo sposobne normalne, človeške interakcije z uporabnikom. Obetajo se torej precej pametni roboti, avatarji in...

IBM - Niso več daleč časi, ko bo umetna inteligenca sposobna ustvarjati umetnost, na kateri ne bo nič umetnega. Junija smo si lahko ogledali kratek film Sunspring, za katerega je scenarij v celoti napisala umetna inteligenca. Kakšen presežek ta film sicer ni, a po drugi strani tudi ni popolna katastrofa. Na filmskem festivalu bi ga zlahka podtaknili kot eksperimentalni film novodobnega režiserja.

Korak naprej, ki se morda na prvi pogled zdi kakor korak nazaj, je priprava napovednika (trailer) za film. Napovedniki so namreč zelo zahteven kos produkcije, saj vzame veliki skupini ljudi tudi več kot mesec dni za pripravo. Umetna inteligenca na strojnem učenju pa je izvrstno opremljena za analizo podatkov in pripravo izvlečkov, kamor z...

The New York Times - IBM-ov pametni superračunalnik Watson postaja čedalje uporabnejši na najrazličnejših področjih. Nase je opozoril z zmago v priljubljenem kvizu Jeopardy, potem ga je IBM usmeril v koristnejše projekte. Študiral je medicino, da je lahko deloval v zdravstvu, poizkusil se je kot prodajni svetovalec, prečesal je tudi farmacevtske patente. Sedaj postaja Watson še pek, farmacevt in avtomehanik.

IBM navaja le nekaj projektov, kjer so v zadnjem času s pridom uporabili Watsona. V sodelovanju s farmacevtskim gigantom GlaxoSmithKline so mu dali prebrati vso znano gradivo o malariji in kemijskih učinkovinah. Watson se je iz tega naučil veliko, tako da je v prvi fazi sam identificiral učinkovine, ki se danes uporabljajo za boj proti malariji, in predlagal 15 novih učinkovin, ki...

The New York Times - IBM-ov superračunalnik Watson je že lep čas dejaven v medicini. Lani spomladi so ga vpisali na začetni tečaj (prva dva letnika) pri Univerzi v Marylandu, jeseni pa je zavarovalnici WellPoint že pomagal pri postavljanju diagnoz (in najbrž zmanjševanju finančnega bremena, kot tam to gre). Do zime so vanj vnesli tudi znatno bazo medicinskih oz. farmacevtskih patentov ter člankov. Zdaj se računalnik spet vrača v šolske klopi, tokrat na polnovredni študij medicine pri ugledni Lernerjevi fakulteti za medicino v Clevelandu.

Sodelovanje so napovedali ta torek, njegov ključni del pa bo crowdsourcanje podajanja vprašanj in preverjanja odgovor nanje: študentje in profesorji na fakulteti bodo Watsonovemu algoritmu za strojno učenje pomagali do pravilnejših rezultatov. Na...

Extremetech - IBM-ov superračunalnik Watson, ki je zaslovel z zmago v televizijskem kvizu Jeopardy, dobiva nova področja uporabe. IBM ga je že naučil osnov medicine, septembra pa so ga začeli uporabljati kot pomočnika v diagnostiki. Watson ima namreč pregled nad vso objavljeno medicinsko literaturo in vsemi zdravili in režimi, ki so bili predpisani pacientu. Sedaj pa je Intel pripravil tako imenovani SIIP (Strategic IP Insight Platform), kjer Watsona uporablja tudi patentnem bojišču.

Za začetek so pripravili podatkovno bazo, ki je nastala s skeniranjem 4,7 milijona farmacevtskih patentov in 11 milijonov medicinskih oziroma biokemijskih člankov, iz katerih so izluščili ključne informacije, kot so opisane učinkovine, sintezna pot, indikacije, bolezni,...

CNet - IBM-ov superračunalnik Watson, ki je največ pozornosti požel z zmago v Jeopardyju, bo čisto zares začel svojo medicinsko kariero. IBM je namreč podpisal dogovor z zdravstveno zavarovalnico WellPoint, da bo Watson sodeloval pri postavljanju diagnoz resničnim bolnikom in zdravljenju, kar bo prva komercialna uporaba Watsona.

Uporaba se bo začela prihodnje leto, Watsona pa bodo sprva uporabljala medicinske sestre, ko bodo pregledovale zahteve zdravnikov po zdravljenju in negi pacientov. Watson bo sledil vsem predpisanim režimom zdravljenja posameznega zdravnika in opozarjal na neskladja med različnimi tretmaji ali zdravljenjem in simptomi. Kasneje bodo Watsona začeli uporabljati tudi na onkologiji, kjer bodo imeli zdravniki najverjetneje terminalski dostop do...

CNet - IBM-ov superračunalnik Watson je od prve najave pred dobrimi šestimi leti pa do danes zaslužen za že kar nekaj uspehov. Februarja je močno odmevala zmaga proti človeku na popularnem (vsaj v čezlužju) TV kvizu Jeopardy, maja pa so ga za nagrado poslali na krajši študij medicine. Zadnja pridobitev je novo obsežno diskovno polje, sestavljeno iz dvesto tisoč klasičnih trdih diskov s skupno kapaciteto 120 petabajtov. Služilo naj bi poganjanju zahtevnih računalniških simulacij vremena in klimatskih sprememb, ki kot vhod zahtevajo veliko količino ažurnih podatkov.

Na diskovju bo nameščen datotečni sistem GPFS (General Parallel File System), ki omogoča hitrejše branje in pisanje z razparceliranjem...

Extremetech - IBM-ov superračunalnik Watson, ki je premagal vse človeške tekmovalce v igri Jeopardy in začel študirati medicino, bo postavljen pred nov izziv. Poizkusil se bo v vlogi prodajalca oziroma svetovalca za stranke in pa pomoči uporabnikom.

Zamisel je logična. Prodajalec bi moral v idealnem primeru vedeti vse o vseh izdelkih, ki jih prodaja, a to jasno ni mogoče. Zato se včasih (ali pa tudi pogosto) zgodi, da na vprašanja potencialnih kupcev ne more odgovoriti in kupčija gre po zlu. Tu bi sposobnosti Watsona prišle zelo prav, saj ga lahko napolnimo z vsemi znanimi podatki o vseh prodajnih artiklih. Prvi uporabnik bo kar IBM, ki bo Watsona uporabil kot prodajnega svetovalca za stranke, ki bi želele kupiti - Watsona.

Watson je namreč ogromen iskalnik, ki ga...

Forbes - IBM-ov superračunalnik, poimenovan Watson, je doživel svojih petnajst minut slave februarja, ko je gladko porazil človeška rekorderja v televizijskem kvizu Jeopardy. Seveda pa tako intelektualnega kot finančnega kapitala v Watsona niso vlagali le zavoljo televizijskega nastopa. Nasprotno, projekt se že nekaj časa razvija tudi v aplikativnejše smeri.

Forbesov Bruce Upbin piše o usmerjanju Watsona v medicinske vode. Ekipa raziskovalcev iz unverze v Marylandu je pred približno letom in pol IBM-u pomagala izbrati medicinske učbenike in strokovne revije za učenje superračunalnika. Pomagali so jim tudi z izborom vprašanj, na katera naj bi sistem znal odgovoriti in s pomočjo katerih ga lahko preizkušajo. Dr. Elliot Siegel z omenjene univerze je nabor besedil označil...

Slo-Tech - Heritage Provider Network bo 4. aprila odprl natečaj za najboljši algoritem, ki bi na podlagi podatkov o življenjskem slogu, anamneze, boleznih v družini in podobnih napovedal, kolikokrat v prihodnjem letu bo nek posameznik hospitaliziran. Stroški za zdravstvo so astronomski, saj v ZDA letno nanesejo 2,8 bilijona dolarjev, v Sloveniji pa 3,2 milijarde evrov (per capita v ZDA za zdravstvo porabijo 6,4-krat več denarja), zato bi poznavanje dobrega algoritma za napoved hospitalizacij omogočilo ciljano preventivno zdravljenje, preprečevanje zapletov in ogromne prihranke. Ocenjujejo namreč, da se letno v ZDA potrati 30 milijard dolarjev samo za bolezenska stanja, ki bi jih lahko bili preprečili pred nastopom oziroma hospitalizacijo.

HPN je...

Technology Review - Evropska skupina znanstvenikov in raziskovalcev z imenom FACETS (Fast Analog Computing with Emergent Transient States project), ki jo koordinira profesor fizike Karlheinz Meier z Universitãt Heidelberg, je razvila procesor, ki posnema delovanje možganov. Sestavili so ga iz 200.000 umetnih nevronov in 50 milijonov sinaptičnih povezav med njimi, s čimer se želijo približati organiziranosti naših možganov. Ti sicer vsebujejo več kot 100 milijard nevronov. Za vsak nevron so porabili približno 100 elektronskih komponent (tranzistorjev, kondenzatorjev ...), medtem ko jih sinapsa zahteva le 20. Ker je sinaps tako mnogo več, na silicijevi rezini...

SiliconValley.com - Podjetje IBM je oz. bo danes naznanilo rojstvo novega superračunalnika. Nova naprava z imenom Watson Blue Gene system je bila zgrajena v rekordnih dveh mesecih, uporabljalo pa jo bo 3.000 raziskovalcev v IBM-ovem Thomas Watson Research Center.

Maksimalna procesorska moč Watson Blue Gene je 115 teraflopov, kar pomeni 115 bilijonov kalkulacij na sekundo, njegova konstantna zmogljivost pa je 91,29 milijarde operacij na sekundo. Ti podatki postavljajo novonastali superračunalnik takoj za IBM-ov najzmogljivejši izdelek Blue Gene (maksimalno 135 bilijonov kalkulacij na sekundo), ki ga uporabljajo v Lawrence Livermore Laboratory.

Oba superračunalnika sta zgrajena modularno. Tako je sistem Watson sestavljen iz 20 modulov, v vsakem pa je po 2.000 PowerPC procesorjev. Kljub temu da so pri izgradnji uporabili nizkoporabniška vezja, naj bi Watson Blue Gene letno porabil za kar 400 do 500 tisoč dolarjev električne energije.

Če želite imeti omenjeni sistem doma, vam ga pri IBM izdelajo...

The inquirer - IBM-ov superračunalnik, Blue Gene/L, je postavil nov rekord v hitrosti procesiranja. Prejšnji rekord (ki si ga tudi lasti IBM), ki znaša 92 terafopov, je po komaj šestih mesecih zelo izboljšal, saj nov rekord znaša ogromnih 183.5 teraflopov. IBM upa na še nadaljnje povečanje hitrosti, ponovno čez pol leta - do takrat bi naj Blue Gene dosegel 367 teraflopov. Če vas zanima, kako so možni taki skoki v hitrosti, si oglejte domačo stran Blue Gene, izvirno novico pa lahko najdete tukaj.