Slo-Tech - Moderna letala se zanašajo tudi na GPS, ki ga sicer ne potrebujejo nujno za letenje, jim pa zelo pomaga pri določenih manevrih, denimo pristankih. V ponedeljek popoldne se je tak primer zgodil na letališču Dallas-Fort Worth, ko je bil v več kot 60 kilometrov velikem območju signal GPS tako moten, da letala niso mogla zanesljivo uporabljali te tehnologije. Razlog za motnje še ni znan.

Običajno so motnje posledica vojaških operacij, denimo vaj. Tudi kadar jih ne povzroči vojska, običajno lahko vzrok identificirajo in locirajo v nekaj urah. To pot pa so se motnje začele v ponedeljek popoldne, v torek sredi dneva pa vzrok še vedno ni bil znan, področje nezanesljivosti pa celo večje. FAA (Uprava za letalstvo) in ATCSCC (Air Traffic Control System Command Center) sta na primer izdala opozorili, naj letala ne uporabljalo GPS za navigacijo. Območje motenj se je povečevalo do 23. ure zvečer v torek, ko je motnja skrivnostno izginila.

To ni edinstveni dogodek. Januarja letos je v okolici...

Slo-Tech - Veliko se je govorilo o hrošču Y2K, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročil pravo računalniško kataklizmo, pa se na koncu ni zgodilo nič tragičnega. Tovrstnih primerov, ko zmanjka prostora za zapis podatka o času, je še več (na primer leto 2036, leto 2038). Prvi naslednji se bo zgodil 6. aprila letos, ko bo v sistemu GPS zmanjkalo prostora za zapis zaporedne številke tedna. Epoha GPS se je začela 5. januarja 1980. GPS datum shranjuje tudi kot število tednov, ki so pretekli od tedaj, za kar ima na voljo 10 bitov. To pa je premalo, saj 2¹⁰ (1024) tednov hitro mine.

Prvikrat se je to zgodilo 1. avgusta 1999, naslednjikrat pa se bo 6. aprila letos. To pomeni, da bi bil naslednji teden 1024., česar seveda ne moremo zapisati v 10-bitno spremenljivko celih števil. Štetje tednov gre tedaj zopet z ničle, kar lahko...

Slo-Tech - Na pečicah, elektronskih budilkah, mikrovalovkah in podobnih napravah, ki za merjenje časa izkoriščajo frekvenco omrežne napetosti, so se ta teden nabrale večminutne zamude, so opazili tudi naši bralci. Zaradi kombinacije visoke porabe energije in nizke proizvodnje je evropsko električno omrežje tako obremenjeno, da je frekvenca padla. V zadnjih dneh je v Evropi zaradi mraza poraba električne energije tako zrasla, da imajo pri nas uporabniki toplotnih črpalk, ki so oddaljeni od transformatorskih postaj, težave celo z izklapljanjem zaradi prenizke napetosti.

Električne naprave lahko točen čas vzdržujejo prek štirih virov - prek interneta s komunikacijo s strežniki NTP, pred radijskega signala, z GPS-signala ali prek električnega omrežja. Za uporabo strežnikov NTP je seveda nujen...

Slo-Tech - Znanstveniki so razvili atomsko uro, ki jo lahko zavoljo svoje majhnosti vgradimo v vsako elektronsko napravo. V Sandia National Laboratories so namreč izdelali atomsko uro v velikosti škatlice za vžigalice, ki porabi 100 mW energije in jo poganjata dve klasični AA-bateriji. Tolikšno miniaturizacijo so dosegli z uporabo trdninskega laserja, ki osvetljuje posodo s paro neradioaktivnega cezija. Atomi cezija nato nihajo z značilno frekvenco, fotodioda pa šteje nihaje in po 4.596.315.885 nihajih je potekla ena sekunda. Cena: 1500 dolarjev. Starejše atomske ure so približno 100-krat večje in požrešnejše, saj uporabljajo rubidijevo svetilko.

Prenosne atomske ure bodo uporabne za vgradnjo v elektronske naprave, kjer je nujno potrebna točna usklajenost. Doslej so...

New Scientist - V vsakdanjem življenju smo odvisni od signala GPS bolj pogosto, kot si predstavljamo, četudi sploh nimamo sprejemnika GPS. Problem je, da je signal satelitov GPS tako šibek, da ga lahko s preprosto napravo za 20 evrov preglasimo in povzročimo kaos. Na NewScientistu so objavili zanimiv članek o odvisnosti od GPS-a in posledicah njegovega motenja.

Od signala GPS, ki ima v sebi kodiran tudi točen čas atomske ure na satelitu, so odvisni radarji in sistemi za nadzorovanje letal na letališčih, predaja signala mobilnih telefonov med posameznimi bazami, delovanje bančnih avtomatov, satelitsko cestninjenje, časovno podpisovanje finančnih transakcij, upravljanje mreže za...

Slo-Tech - Satelit Galaxy 15 je v geostacionarno orbito oktobra 2005 izstrelilo podjetje PanAmSat, ki se je kasneje združilo z Intelsatom. V orbiti na geografski dolžini 133 zahodno je satelit skrbel za telekomunikacije v Severni Ameriki. Poleg tega je opravljal pomembno nalogo v sistemu WAAS (Wide Area Augmentation Service), saj je bil eden izmed dveh satelitov, ki sta posredovala korekcijske signale GPS-napravam, ki so z njegovo pomočjo in referenčnimi postajami na Zemlji zmanjšale napako pri določanju položaja iz osnovnih satelitov sistema GPS. Šele s pomočjo WAAS lahko letala skozi celoten polet uporabljajo GPS za navigacijo in pristajajo avtomatsko z ustrezno instrumentacijo.



Nedavna sončna nevihta je uničila del satelitovega integriranega vezja, zato se satelit ne...

Slashdot - Ameriški Nacionalni institut za standarde in tehnologijo (NIST) je predstavil novo atomsko uro, ki se ponaša z naslovom najbolj točne ure na svetu. Srce ure predstavlja en sam aluminijev atom, ki je ujet v kovinski cilinder. Nova ura zgreši eno sekundo v 3,7 milijarde let, kar je dvakrat bolje od dosedanjega rekorda ure, ki je bazirala na...

engadget - Nenatančnost obstoječih, cezijevih atomskih ur, ki znaša že manj kot eno nanosekundo (oz. manj kot eno milijardinko sekunde) na dan, je očitno še vedno preveč nenatančno za nekatere znanstvenike. Zato so se na univerzi v Coloradu odločili to popraviti. Podobno kot pri cezijevih atomskih urah, tudi tokrat merijo nihaje atomov, le da so ti tokrat stroncijevi, držijo pa jih v laserskem žarku, ki jih ohladi na -273° C, oz. zelo blizu absolutne ničle. Tako podhlajeni atomi pri nihanju očitno dajo manjšo mersko napako frekvence, v praksi pa to nanese na zaostanek oz. prehitevanje za eno sekundo vsakih 300 milijonov let. Seveda pa znanstvenikom tudi to ni dovolj in že sanjajo o popolnoma točni uri.

Vseeno pa bomo nekateri še vedno kronično zamujali.

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...