Slo-Tech - Ogljik, ki bi ga zaradi nepregledne množice spojin, ki jih tvori s skoraj vsemi elementi v periodnem sistemu, lahko poimenovali tudi najdružabnejši element, ima odslej še eno obliko več. Raziskovalci iz IBM Researcha v Zürichu in oxfordske univerze so sintetizirali in analizirali novo, še neodkrito vrsto čistega ogljika. Pri temperaturi 5 K so uspeli ustvariti obroč iz samih ogljikovih atomov: C₁₈.

Trenutno poznamo štiri glavne oblike ogljika: grafit, diamant, amorfni ogljik in nanostrukture. Grafit in diamant ne potrebujeta posebne razlage, amorfni ogljik so koks in podobno, nanostrukture pa so na primer dobro definirani fulereni, ogljikove nanocevke. Poznamo še nekaj eksotike, denimo heksagonalni diamant, karbine, steklast...

ScienceAlert - Pred mesecem dni je bila vroča novica, da naj bi na Harvardu uspeli pripraviti kovinski vodik. Novica je požela veliko zanimanja, ker gre za že leta 1935 napovedano obliko vodika, ki se nam je vse odtlej izmikala, in zlasti tudi ker številni strokovnjaki navedbam niso verjeli. Avtorja si s hitro objavo, še preden bi izvedla vse potrebne poizkuse za karakterizacijo, nista naredila usluge. Izmerila sta tlak, nista pa na primer preverila agregatnega stanja vzorca in njegove električne prevodnosti. To bo sledilo kasneje, sta dejala, najprej je bilo bistveno objaviti članek.

Kot kaže, bomo morali na kakršnekoli teste še zelo dolgo čakati, ker vzorca kovinskega vodika ni več. Hranili so ga pri temperaturi blizu...

Slo-Tech - Na Univerzi v Bristolu so iznašli novo vrsto baterij, ki za razliko od običajnih novosti ne držijo rekordne količine energije ali omogočajo neskončnega števila ciklov, temveč imajo za praktične potrebe neskončno življenjsko dobo. Pokazali so, kako delujejo baterije na radioaktivnost.

Sintetični diamanti imajo zanimivo lastnost, da ob obsevanju ustvarjajo električni tok, zaradi česar se uporabljajo kot detektorji sevanja. Hkrati se v Veliki Britaniji in tudi drugod po svetu valja na tisoče ton radioaktivnih grafitnih blokov, ki so zaradi uporabe v jedrskih reaktorjih kot moderator pridobili nekaj ogljika-14, ki je radioaktiven. Ogljik-14 je zgolj šibek beta sevalec, a to je dovolj, da ga ne moremo kar odlagati v okolju in da šteje za...

Nature - Raziskovalci z Univerze Brown so prvi sintetizirali bor v obliki, ki je nadvse podobna ogljikovim fulerenom. Čeprav ne gre za prvi neogljikov fuleren, gre za najbolj soroden analog klasičnemu C₆₀.

Zgodba o C₆₀ je že dobro znana. Pred nekaj desetletji so bili prepričani, da obstaja zgolj dve alotropski modifikaciji ogljika - trden diamant in mazav grafit (pustimo vnemar eksotični heksagonalni diamant z asteroidov: lonsdaleit). Grafit je pri sobnih pogojih termodinamsko stabilnejši, a je hitrost pretvorbe tako počasna, da se dekletom ni treba bati, da bi njihovi prstani spremenili v grafit....

PhysOrg.com - Če smo včasih v učbenikih prebrali, da ogljik tvori tri alotropske modifikacije (amorfno, grafitno in diamantno), jih danes poznamo še cel kup. Odkrili so fulerene, grafen in ogljikove nanocevke, če omenimo le najpogostejše. Ab initio izračuni ekipe kitajskih znanstvenikov s Podiplomske šole Kitajske akademije znanosti pa kažejo, da obstoji še ena stabilna alotropska modifikacija ogljika, ki so jo poimenovali T-ogljik. O odkritju poročajo v članku T-Carbon: A Novel Carbon Allotrope, ki je objavljen v reviji Physical Review Letters.

T-ogljik si lahko predstavljamo kot izpeljanko iz strukture diamanta, v katerem vsak ogljikov atom zamenjamo s tetraedrom ogljikovih atomov (podobno, kakor lahko v...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

Nature - Vsake toliko objavimo kakšno vest o novem odkritju na področju baterij, za katerega raziskovalci obljubljajo, da bo res prebojno. Žal ti izdelki potem le redko najdejo pot do masovne proizvodnje in morebiti celo trgovin na našem koncu Atlantika. Tokrat so raziskovalci z MIT-a odkrili nov način delovanja baterij oz. akumulatorjev, ki naj bi omogočal hipno polnjenje in praznjenje; ker temelji na izboljšavi obstoječih litij-ionskih baterij pa naj bi kmalu zaživel med ljudskimi množicami.

V današnji številki ugledne revije Nature poročajo o odkritju novih ultrahitrih tunelov za transport električne energije skozi litij-železov fosfat (LiFePO₄), ki je v uporabi v litij-ionskih baterijah. To v teoriji in tudi v prototipu, ki so ga pripravili, omogoča zelo hitro polnjenje baterij (10 do 20 sekund), kar bi bilo uporabno v vseh vejah industrije - od električnih avtomobilov dalje. Srž odkritja leži v hitrosti gibanja litijevih ionov skozi elektrode, ki bi moralo biti po izračunih zelo...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...

Slashdot - Fizikom na nemški univerzi v Bayeruthu je uspelo ustvariti material, trši od diamanta.

Izdelali so ga tako, da so ogljikove molekule, znane tudi pod imenom ogljik-60, izpostavili izjemno velikim pritiskom. Za ta dosežek so morali snov segreti na približno 2500 kelvinov in jo obenem izpostaviti pritisku 20 GPa, kar je skoraj 200.000-kratnik atmosferskega pritiska.

Ekipa je lastnosti novega materiala izmerila v ESRF v Franciji, rezultati pa so pokazali, da je približno 10 % gostejši od diamanta in je najmanj do sedaj poznana stisljiva snov.

Očitno je v mestu novi šef.

Wired News - Od nekdaj je človek sanjaril o spreminjanju oglja v drage kamne ali kovine. Ampak, zakaj se ustaviti pri zlatu, ko so na voljo še veliko več vredni elementi, na primer ogljik? A ne kar katerikoli ogljik, temveč najboljši prijatelji nežnejšega spola -- diamanti?

Pravzaprav je stvar nemarno preprosta, takorekoč vsakdo z nekoliko bolje opremljeno delavnico bi lahko to počel. Vzamete opilek diamanta, nekaj grafita ali česa podobno ogljikastega, ju podvržete 50.000 atmosferam in par tisoč stopinjam, hip, hip, strašni trik, pred vami se svetlika čisto pravi diamant. Preprosto kajne? No, prav tega se je lotila skupina znanstvenikov iz Floride. Kar jih ločuje od minulih tovrstnih...