New Scientist - Orientacija s satelitskim navigacijskim sistemom (npr. GPS ali Galileo) je enostavna in natančna, a za delovanje potrebujemo vsaj tri, raje pa še več vidnih satelitov nad obzorjem. Če teh ni, ker smo v tunelu, na Manhattnu, v tropskem pragozdu ali pod vodo, GPS ne deluje. Britanska vojska pa razvija nov način določanja položaja, ki ne bo potreboval satelitov - imenuje se kvantni kompas.

Kot vse tehnologije, bo tudi kvantni kompas najprej razvit v vojaške potrebe, kasneje pa si lahko obetamo tudi civilno rabo. Aktualni problem so podmornice, ki potopljene ne morejo določati svojega položaja s sateliti. Zato se morajo zanašati na žiroskope in akcelerometre (sešteta navigacija), ki pa imajo omejeno natančnost. Kot priznava vojska, se napak v enem samem dnevu...

NASA - Včeraj se je končala Nasina misija GRAIL (Gravity Recovery and Interior Laboratory), ki se je začela lanskega septembra z izstrelitvijo satelitov Ebb in Flow. Satelita sta se 1. januarja letos utirila v orbito okrog Meseca in raziskovala gravitacijo polje Lune (razlog za dolgo potovanje do Meseca, kamor se načeloma pride v nekaj dneh, je nizkoenergijska tirnica in potreba, da se satelita utirita z zmerno in natančno poznano hitrostjo). Včeraj je NASA uradno zaključila misijo, s tem ko je satelitoma poslala povelje za nadzorovano treščenje na površje.

Satelita sta preiskovala površje Lune in merila gravitacijsko polje. Slednje sta počela z analizo svoje medsebojne oddaljenosti, ki sta jo merila na mikrometer natančno. Rezultat je profil gravitacijskega polja...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je dve leti po izstrelitvi satelita GOCE (Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer), ki z višine 270 km preiskuje Zemljino nagubanost in gravitacijsko polje, objavila posnetke spreminjanja gravitacijskega polja po Zemljinem površju. S tem so dobili do sedaj najnatančnejši model Zemlje oziroma geoid. Tako označujemo površino idealnega oceana, ki bi jo imela Zemlja, če bi ne bilo plimskih sil in morskih tokov, tako da bi jo oblikovala le gravitacija. Poenostavljeno: če bi na katerokoli točko na geoidu postavili žogo, se ta ne bi odkotalila...

NASA - NASA je junija 2009 proti Mesecu izstrelila satelit LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter), ki kroži 30 km nad površjem in ga natančno fotografira. Iz reke podatkov, ki jih LRO vestno pošilja na Zemljo, so znanstveniki sestavili doslej najnatančnejši posnetek površja Meseca doslej.



Skupaj so ga zlepili iz podatkov, ki jih je LRO pridobil decembra lani. Gre za okoli 1300 posnetkov, ki jih je posnel tako, da je bilo površje zmerno osvetljeno s Soncem (vpadni kot je bil med 69° in 82°, opoldne znaša 0°). Na ta način so ujeli dovolj senc, da se jasno razločijo robovi kraterjev in druge...

BBC - Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj ob 15.57 po srednjeevropskem poletnem času z izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu v vesolje izstrelila Cryosat-2. Izstreljeni satelit je dvojnik prvotnega Cryosata, ki je leta 2005 ob izstrelitvi zaradi človeške napake v programiranju nosilne rakete padel nazaj na Zemljo. Neuspela izstrelitev je uničila 136 milijonov evrov vreden satelit, a so kmalu začeli graditi njegov nadomestek.

V Franciji in Nemčiji sestavljen Cryosat-2 bo meril hitrost spreminjanja količine ledu na morjih in kopnem na Arktiki in Antarktiki. Površino, na kateri se led razprostira, ni težko izmeriti, bistveno težje pa je oceniti njegovo debelino. Za to bo satelit ocenil razliko v višini med ledom in vodno gladino....

Slashdot - Znanstveniki evropske vesoljske agencije ( ESA) so v laboratoriju izmerili gravitacijski ekvivalent magnetnega polja. Pod posebnimi pogoji je učinek veliko večji kot predvideva splošna teorija relativnosti, kar bi seveda lahko predstavljalo pomemben mejnik pri iskanju oz. oblikovanju kvantne teorije gravitacije.

V eksperimentu so znanstveniki uporabili kolobar superprevodne snovi, katerega so rotirali do 6500 obratov na minuto. Vrteči se superprevodniki ustvarjajo šibko magnetno polje, t.i. Londonov moment. V pričujočem eksperimentu pa so raziskovalci preverjali domnevo, ki pojasnjuje razliko med izmerjeno maso Cooperjevih parov (nosilci električnega toka v superprevodnikih) in njihovo predvideno maso na...

Stanford - Eno izmed vodil znanstvenega dela je neprestano izpostavljnje hipotez novim in novim napadom. 17. aprila letos bo v tem duhu vesoljsko plovilo Gravity Probe B vzelo v precep splošno relativnost. Natančneje, vpliv masivnega telesa (v tem primeru bo to Zemlja) na gravitacijsko polje. Če teorija stoji, bi morali opaziti dva pojava. Ukrivljanje prostor-časa in gravitacijsko ustreznico površinski napetosti. Zemlja bi naj namreč s svojim vrtenjem v gibanje po isti tirnici pognala tudi delce v svoji bljižini. Kar je nadvse pomembno pri tem pojavu je, da naj bi bil prisoten tudi na mikroskopskem nivoju.

Meritve bodo opravljali s štirimi giroskopi. Ideja resda ni nova, saj je uporabo giroskopov v te namene že v tridesetih letih prejšnega stoletja zagovarjal sir Arthur Eddington, a je tehnologija takrat še ni dohajala. Kar niti ni presenetljivo, če pomislimo, kakšno...

ESA - Očitno sta se NASA in ESA odločili, da bosta leto 2004 naredili zanimivo za vse navdušence nad vesoljem, kar ste nedvomno tudi sami opazili. V tem duhu danes poročamo o novem poskusu, ki za spremembo ne bo osredotočen na Mars (kot je to v navadi zadnje tedne), temveč na komet 67P/Churyumov-Gerasimenko. Ne bo pa to "sprehod", kakršen je postalo romanje na Mars, saj na kometu ni še nihče pristajal.

Rosetta naj bi se na svoje popotovanje odpravila 14. februarja, kar je leto kasneje, kot so načrtovali. Za to zamudo je kriva nesreča ene izmed Arian 5 v decembru 2002, nosilne rakete, ki bo v vesolje ponesla tudi Rosetto. To je povzročilo plaz sprememb, saj je prvotni cilj, komet Wirtanen, medtem že "pobegnil". K sreči je na pomoč...