Bloomberg - Pogosto se v medijih pojavljajo slike, kakršna je spodnja, ki jo je objavil Greenpeace. Z njimi opozarjajo na problem odpadne elektronike, ki naj bi jo zahodne države množično izvažale na Kitajsko in v revne afriške države, tamkajšnji prebivalci pa naj bi jih nabirali na smetiščih in s strupenimi postopki iz njih izluževali koristne kovine. Toda dokazi o tem početju so bili doslej omejeni na anektodske zapise, resnih študij pa ni bilo. Sedaj smo dobili rezultate prve sistematične študije in ta kaže, da je zgodba precej napihnjena. Večina odpadne elektronike ostane lepo v ZDA (študijo so izvedli Američani).

Študijo je naročila ameriška Komisija za mednarodno trgovino (ITC). V njej je sodelovalo 5200 podjetij, ki se tako...

Heise - Evropska unija bo prenovila devet let staro direktivo 2002/96/EC, ki predpisuje recikliranje potrošne elektronike v EU. Direktiva trenutno predpisuje, da mora vsaka država letno na prebivalca zbrati vsaj štiri kilograme odpadne elektronike za recikliranje. Ta določba je malo nenavadna, zato si že nekaj časa prizadevajo primerneje opredeliti zavezo k recikliranju elektronike.

Evropska komisija je v osnutku predlagala, da bi morala vsaka država ločeno zbrati 65 odstotkov vse elektronike, ki gre v promet. Evropski parlament je imel še smelejše cilje, saj so želeli delež dvigniti na 85 odstotkov, kar so izglasovali z neverjetno večino. Evropski ministri za okolje so nekoliko spravljivejši,

Slo-Tech - Evropski parlament je (danes) v sredo, 6. julija, na plenarni seji z zgodovinsko večino 648 glasov od 680 prisotnih poslancev zavrnil sprejetje Direktive o računalniško izvedenih izumih znane tudi kot Direktiva o programskih patentih.

Gre za močno zaušnico Evropski komisiji in Evropskemu svetu, ki sta si (ob prišepetavanju lobija multinacionalk) prizadevala, da bi programje v evropski uniji postalo patentabilno.

Več o dogajanju v parlamentu lahko najdete v izjavi za javnost slovenske Iniciative programski patenti. Ta si že dalj časa na vseh nivojih prizadeva informirati domačo politiko in gospodarstvo o škodljivih posledicah patentiranja programske opreme - www.patenti.si

Evropski poslanci iz Slovenije so, razen gospe Jordan Cizelj, glasovali proti. Gospa Jordan Cizelj se je glasovanja vzdržala.

Zanimivo je, da se je ravno včeraj proti programskim patentom opredelila tudi ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko!

STA - Iz neuradnih diplomatskih virov se je izvedelo, da so za konkurenčnost pristojni ministri EU (Slovenijo je zastopal slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak), na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave, pod t. i. točko A, sprejeli predlog sporne direktive o programskih patentih.

To pa še ne pomeni, da je direktiva dokončno sprejeta. Sledi namreč drugo branje direktiva v Evropskem parlamentu, nato pa ponovna obravnava na Svetu EU. Če soglasja med obema institucijama ne bo, bo najverjetneje sklican t. i. postopek sprave.

Soglasje Slovenije sporni direktivi ne preseneča, saj je minister Vizjak v parlamentu povedal, da "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila...

The Register - Bralec, zopet te vabim k ogledu povezanih novic [0:)]. Lexmark je namreč dobil tožbo, v kateri je nastopil proti podjetju Static Control inc., ki je izdelovalo in prodajalo čipe, s katerimi so ostala podjetja opremila kartuše ter jih tako pripravila do delovanja z Lexmarkovimi laserskimi tiskalniki.

Sodišče v Kentuckyu se strinja, da je šlo pri tem za grobo kršenje patentov (Lexmark s se je skliceval na DMCA) in imitatorju odredilo prenehanje izdelave in preprodaje omenjenega čipovja. -- Sicer pa Lexmark trdi, da je že ponudil v reciklažo svoje kartuše drugim podjetjem, brez potrebe po mod čipih.

Vprašanje pa je, kakšen pomen bo tožba imela v Evropskem prostoru. Decembra si je Evropska komisija v sklopu določb o recikliranju zamislila, da proizvajalci ne smejo več vgrajevati zaščitnih čipov v kartuše za ink-jet tiskalnike: od teh do tonerjev pa hitro priskaklja celo Rdeča Kapica.

The Register - Evropski parlament je v sredo potrdil nov zakon, s katerim proizvajalcem tiskalnikov prepoveduje, da bi v svoje kartuše vdelovali čipe z namenom onemogočenja delovanja konkurenčnih, "3rd party" kartuš. S tem si Veliki zagotavljajo konstanten priliv denarja, s katerim večinoma ne le pokrivajo stroške izdelave tiskalnika, ampak ga preusmerjajo tudi na druge branže v podjetju. Zakon prav tako vključuje člene o recikliranju ostalih dobrin. Klik!

Ob tem nekateri zanimivo opozarjajo, da bodo v končni fazi stroške recikliranja (mimogrede, ti na začetku še ne bodo razporejeni med podjetji glede na njihov delež) prenesli na kupce; nekako si ne zmorem zamisliti, kdo bi sicer lahko to plačeval -- države, podjetja [:\\]? Bolj pa me skrbi lažji vstop konkurence na trg kartuš. Sicer se res ne bi branil nižjih cen slednjih, a na račun česa? -Višjih cen tiskalnikov? Posledično bi to lahko pomenilo tudi prehod iz cenovne na kvalitativno konkurenco, vendar verjetno zgolj navidezno, saj bi bili...