Slo-Tech - O visokofrekvenčnem trgovanju smo že obsežno pisali in ugotovili, da večino prometa na resnih borzah (kamor se ljubljanska nikakor ne šteje) tako ali tako opravijo računalniki po prednastavljenih trgovalnih algoritmih. Povprečni čas držanja delnice je nekaj deset sekund, vsako sekundo pa se izvede na milijone algoritemskih transakcij, v katerih algoritmi posamezne borzne hiše ali investicijske banke poizkušajo premagati algoritme konkurentov. Poleg kakovosti algoritmov na uspeh vpliva tudi latenca, zato podjetja plačujejo velike vsote za kolokacije čim bliže borzi, po možnosti v isti stavbi.

Neskončno lovljenje vedno boljših odzivnih časov bi lahko preprečili z uvedbo zrnatega trgovalnega časa (sklepanje poslov oziroma...

Extremetech - Letos poleti, zahvaljujoč vse bolj topeči zalogi polarnega ledu, bosta podjetji Arctic Fiber in Arctic Link začeli s polaganjem vsaka svojega podmorskega optičnega kabla med Anglijo in Japonsko, po poti mimo Grenlandije, skozi Kanadski arktični ahipelago in Berinško ožino. Obenem Rusija načrtuje poteg tretjega kabla (ROTACS), tega na relaciji severne obale Skandinavije in Rusije.

Cena vsakega projekta je ocenjena med 600 milijoni in poldrugo milijardo, prinesla pa bo več prednosti. Latenca na povezavi med Londonom in Tokijem bo padla za 60 milisekund na 170ms, česar se veselijo predvsem ponudniki algoritmičnega trgovanja z...

eWeek Europe UK - Prejšnji teden smo pisali o novem podmorskem kablu med Severno Ameriko in Evropo, ki ga bodo položili, ki bo imel najmanjšo zakasnitev podatkov na tej trasi na svetu. Glavni uporabniki tega bodo finančne ustanove, ki jim vsaka milisekunda letno navrže več milijonov dolarjev v visokofrekvenčnem trgovanju. Podobno so povezavo posodobili tudi med Londonom in Hongkongom.

Velik del dosedanje povezave med Evropo in Vzhodno Azijo teče prek Rusije in nato Kitajske, kjer so s podatki o infrastrukturi sila skopi. Del je tako ali tako omejen zgolj na interno uporabo, javni del pa je mnogokrat tujini slabo dokumentiran in poznan, čeprav se to počasi spreminja na bolje. Sedaj so na obstoječi povezavi optimizirali evropski...

Slo-Tech - V začetku tega leta smo nekaj besed namenili visokofrekvenčnemu trgovanju (HFT), kakor se imenuje posebna vrsta algoritmičnega trgovanja, ki ga avtomatično izvajajo računalniki v milisekundnih časih. Pri tem trgovanju sta ključnega pomena hitrost in kakovost algoritma (v tem vrstnem redu). Ocenjujejo, da milisekunda zakasnitve letno velik hedge sklad stane okoli 100 milijonov dolarjev, zato poizkušajo investicijske banke in skladi pridobiti kolokacijo strežnikov čim bliže trgovalnim platformam.

Da gre z vsako milisekundo za velike denarja, priča tudi napoved položitve novega podmorskega podatkovnega kabla med Evropo in ZDA. Zadnji kabli so bili na tej trasi položeni ob koncu tisočletja, ko so jih financirala podjetja iz balončka...

The Wall Street Journal - Pred dvema mesecema smo nekoliko obširneje pisali o algoritmičnem trgovanju na svetovnih borzah (ljubljanska mednje ne sodi, saj je po prometu bliže večji tržnici z zelenjavo kot borzi vrednostnih papirjev). Tu je absolutno najpomembnejši čas, saj sekunda zakasnitve lahko pomeni milijonske izgube v poziciji. Dobre posle že nekaj časa sklepajo računalniki v milisekundah ali celo mikrosekundah (kolokacija na NYSE prinese 35-mikrosekundni odzivni čas), trendi pa gredo v smer še zmanjševanja latenc in trgovalnih časov. Logika je zelo enostavna; kdor odda svojo ponudbo prej, dobi boljšo ceno in ustvari dobiček z nadaljnjo prodajo.

The Wall Street Journal poroča, da se špekulira že o...

ZDNet - Hewlett-Packard je objavil poslovne rezultate za prvo četrtletje fiskalnega leta, ki se je končalo 31. januarja. V teh treh mesecih so njihovi prihodki znašali 32,3 milijarde dolarjev, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani in nekoliko manj od pričakovanj analitikov, ki so znašala 33 milijard dolarjev. V celotnem letu namerava HP zbrati 130-131 milijard dolarjev prihodkov.

Dobiček se je v tem obdobju povzpel na 2,61 milijarde dolarjev, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in nekoliko bolje od pričakovanj analitikov.

Najbolj se je povečala prodaja v sektorjih ESSN (strežniki, shranjevanje podatkov in omrežja za podjetja) in finančne storitve. Oddelka s...

ComputerWorld - Londonska borza je lani napovedala prehod na Linux, ker v C# in .NET napisan TradElect s podatkovno bazo Microsoft SQL Server 2000, kar so uporabljali doslej, ni deloval dovolj zanesljivo. Odzivni časi so bili predolgi, kakšen dan je vse skupaj tudi povsem izpadlo (recimo septembra 2008, naslednji dan po dokapitalizaciji ameriških paradržavnih nepremičninskih skladov Freddie Mac in Fannie Mae, je londonska borza za šest ur obstala). Zato je v ponedeljek londonska borza v celoti prešla na Linux (v C+ napisan Millennium Exchange na podatkovnih strežnikih Novell SUSE Linux), kar ni minilo brez težav.

Takoj po zagonu novega sistema so bile prikazane napačne cene in napačen promet trgovanja v sistemih, ki jih borznoposredniške hiše ponujajo svojim strankam za sledenje...

Slo-Tech - Romantični prizori glasnega vrveža na trgovalnem parketu na Wall Streetu, kot jih poznamo iz filmov, so že nekaj časa zgodovina. Ogromno večino transakcij izvedejo računalniki, kjer tekmujejo v milisekundah in centih. Za odločitve o prodaji in nakupu se odločajo na podlagi algoritmov, ki jih programirajo najboljši matematiki na svetu, in s tem skrbijo za dve plati. Ustvarjajo globino in likvidnost trga ter hkrati pobirajo provizije za svoja podjetja. Tu cent in tam cent se sicer ne sliši veliko, a teh transakcij je vsako sekundo milijarde in Goldman Sachs, največja investicijska banka, letno napravi več sto milijonov dolarjev dobička iz trgovanja.

Izvrsten članek o elektronskem trgovanju so na novega leta dan objavili v The New York Times. V njem lahko preberete, da je uspeh...

ComputerWorld - Kot poročajo na Computer World je Londonska borza z uporabo Linuxa uspela zelo pohitriti trgovalne čase, ki pod Linuxom znašajo 126 mikrosekund. Poročajo tudi, da 99% naročil uspejo sprocesirati v roku 210 mikrosekund, le 0,1% naročil pa se procesira več kot 400 mikrosekund. Trenutno so v LSE prehod na Linux izvedli testno le v omejenem obsegu (v hčerinskem podjetju Turquoise, ki predstavlja manjši del borznega prometa), a rezultati že kažejo številne prednosti

Kot je znano, je Londonska borza junija 2007 pompozno uvedla program TradElect, ki je pisan v .NET platformi in teče na Microsoft Windows strežniku (program sta razvila Microsoft in Accenture). Vendar pa je imel sistem stalne težave z doseganjem ustreznega odzivnega časa, težave pa so bile tudi z vzdrževanjem in nezanesljivostjo sistema. Zato so se v Londonski borzi (LSE) leta 2009 odločili, da Microsoftovo rešitev opustijo.

Kot pravijo v LSE, so njihovi trgovalni časi zdaj dvakrat hitrejši kot trgovalni časi njihovih...