Slo-Tech - Ko je Google pred dvema desetletjema predstavil nov predal za elektronsko pošto Gmail, je marsikdo napak menil, da gre za prvoaprilsko potegavščino. A Google je mislil resno in revolucioniral dostop do elektronske pošte in shranjevanje podatkov, saj je ponudil za tisti čas neverjeten gigabajt prostora. To so bili časi deset- ali dvajsetmegabajtnih poštnih predalov.

Sprva je bilo za dostop do Gmaila potrebno povabilo, ki pa ga ni bilo težko dobiti. Sčasoma je ta potreba odpadla in danes Gmail uporablja več kot milijarda ljudi, brez pretiravanja pa moremo reči, da je spremenil svet. Elektronska pošta je v tem času postala ključni način hitre komunikacije po internetu, a danes se zdi, da počasi izgublja sapo. Čeprav se Google trudi z novimi in novimi orodji, postaja čiščenje elektronskega predala mučno opravilo. Google je pokazal, da je možno spam zelo dobro odfiltrirati, a na vrata trkajo druge aplikacije za produktivno komunikacijo: od Slacka do WhatsAppa. Na neki način je bila...

Google - Google je predstavil novo aplikacijo, s katero želijo povsem spremeniti način dela z elektronsko pošto in njeno urejanje. Aplikacija Inbox, ki za zdaj podpira le Gmailove poštne račune in Chrome, Android ali iOS, je podobno kot Gmail pred desetimi leti dosegljiva le s povabilom obstoječega uporabnika. Povabi vas lahko sicer tudi Google, če mu dobro utemeljite, zakaj si prav vi že sedaj zaslužite dostop.

Inbox želi organizacijo življenja poenostaviti, pri čemer začenja prav z elektronsko pošto. Ta že dolgo ne predstavlja več le kanala za pisanje pisem, temveč si prek nje sporočamo datume sestankov, nanjo prejemamo potrdila o plačilih, rezervacije, z njo delimo datoteke, razporejamo naloge itd. Lepo bi bilo, če bi imeli vse...

ComputerWorld - Štiri dni po neljubem pripetljaju, zaradi katerega so nekateri uporabniki Gmaila začasno izgubili elektronsko pošto, je težava sanirana. Včeraj je Google iz varnostnih kopij obnovil še zadnja sporočila za uporabnike, ki so bili zaradi hrošča prizadeti. Hkrati je jasno, da je bilo prizadetih le okoli 40.000 računov in ne pol milijona, kot so kazale prvotne grobe ocene. Med izpadom ni bila dostavljena pošta, ki je prispela na prizadete naslove 28. februarja. Pošiljatelji so dobili obvestila o neuspeli dostavi.

Google je pojasnil, da je težavo povzročil hrošč v nadgradnji programske opreme. Ta je v realnem času vplival tudi na varnostne kopije, ki se izdelujejo on-the-fly, tako da so bile...

Washington Post - Na začetku tedna smo poročali o hudem spodrsljaju Microsofta in T-Mobila, za katera je kazalo, da sta uspela izgubiti vse podatke, ki so jih njunemu oblaku zaupali uporabniki Sidekicka. Zgodba ni tako črna, saj je Microsoftu uspelo iz večnih lovišč priklicati večino podatkov. Roz Ho iz Microsofta je dejal, da so obnovili "večino, če ne vseh" podatkov. Ugotovili so, da je izpad povzročila sistemska napaka, ki je zakrivila izgubo podatkov v glavni bazi in varnostnih kopijah. Ho trdi, da je prizadetih le malo uporabnikov. Problem pri Sidekicku, ki je izšel daljnega leta 2002 in uporablja za tisti čas skrajno napredno tehniko hranjenja podatkov v oddaljenem oblaku, je nezmožnost enostavne izdelave varnostnih kopij na lokalni računalnik, zaradi česar je napaka tudi tako hudo usekala.

ComputerWorld - Microsoftu in T-Mobilu se je ta teden primerila precejšnja nevšečnost, saj sta v nepovrat iz svojega oblaka izgubila podatke precejšnjega dela uporabnikov pametnih telefonov Sidekick. T-Mobile uporablja programsko opremo podjetja Danger, ki ga je lani kupil Microsoft. Težave so se vlekle cel prejšnji teden, ko so bili strežniki za sinhronizacijo večidel nedosegljivi, v soboto pa je Microsoft priznal, da so storili žalosten konec. Zagata je, ker varnostne kopije ne obstajajo, tako da je T-Mobile uporabnike že hladnokrvno obvestil, da do podatkov ne morejo več. Kot pravijo, se trudijo noč in dan, a ne pričakujejo uspeha, hkrati pa uporabnike pozivajo, naj svojih naprav ne izklapljajo, saj se bodo te v tem primeru sinhronizirale s praznimi strežniki in zbogom še preostali podatki. Narod se zgraža, hkrati pa je to odlična šola tudi za neprizadete, da podatkov zaupati izključno oblakom pač ne smemo.

ComputerWorld - Facebook, spletna stran za navezovanje in vzdrževanje kibersocialnih stikov, je včeraj objavila, da so zaradi odpovedi diskov začasno izgubili kar desetino fotografij, ki so jim jih v hrambo zaupali uporabniki. Kot so zapisali v obvestilu za javnost, jim je v petek zvečer ob rednem remontu poslušnost odpovedalo kar nekaj diskov, zaradi česar so 10 do 15 odstotkov slik v albumih zamenjali vprašaji. Kaj natančno je izpad povzročilo, še raziskujejo, saj so take hkratne zatajitve redek slučaj. Facebook uporabnikom zatrjuje, da so vsi njihovi podatki varno shranjeni še kje drugje (o tem sploh ne gre dvomiti), le da bo nekaj časa trajalo, da jih obnovijo iz varnostnih kopij. In ne, ne bo se treba vnovič potagati.

Slashdot - Vsi vedo, da je zelo dobro redno izdelovati varnostne kopije pomembnih podatkov. Vsi vedo tudi, da je podatke s trdega diska precej težko učinkovito izbrisati, strokovnjaki za njihovo reševanje namreč poznajo nešteto trikov, s katerimi pogrešane bite vrnejo lastnikom. Kljub vsemu pa se včasih zgodi, da nič od naštetega ne deluje, žal se je tokrat ravno v situaciji, vredni 38 milijard dolarjev.

Tehnik v neki birokratski ustanovi na Aljaski je po nesreči izbrisal 800 tisoč primerkov digitaliziranih obrazcev in drugih dokumentov, ki so jih državljani poslali na že omenjenih 38 milijard dolarjev vreden razpis. Brez odvečne panike so udeleženi poskusili podatke obnoviti z varnostnih kopij, ki pa žal niso delovale. Po posvetu s strokovnjaki iz Microsoft-a in Dell-a so prišli do zaključka, da tudi z reševanjem ne bo nič, zato jim je ostal izhod v sili -- vso dokumentacijo (shranjeno v 300 velikih kartonastih škatlah) je bilo treba ponovno vnesti v sistem. Zadeva jih je stala 6 tednov...

Tom's Hardware - V današnjih je glavni medij za prenašanje podatkov zagotovo CD -- vsaj domačih uporabnikov. Tudi kadar moramo vpisati format c:, nam za varnostno kopijo kar dobro služijo že prej omenjeni mediji. A pri velikih podjetjih bi bil tak način shranjevanja neuporaben, zavzel bi preveč časa in prostora ... V te namene se uporabljajo že skoraj zastarele tračne enote. Izgledajo kot malo večje videokasete, saj je v njih magnetni trak, na katerega se shranjujejo podatki. Največja prednost so kapacitete, saj na eno enoto lahko spravimo tudi do 50 GB podatkov. Hitrost je tu sekundarnega pomena.