»

Kilogramu se izteka čas

Trenutna izpeljanost definicij osnovnih enot.

Nature - Vsak na svetu si lahko poustvari sekundo, meter in druge osnovne enote razen kilograma, ki je še vedno precej nepraktično definiran kot masa kosa iridija in platine v Parizu. Izmed vseh sedmih osnovnih enot, na katerih temelji celoten merski sistem ter vsa znanost in inženirstvo, je kilogram ostal grdi raček. Prvotno so bile vse enote definirano s fizičnimi objekti, a so kasneje definicije spremenili, tako da so neodvisne od njih in jih je mogoče poustvariti kjerkoli. Sedaj to čaka še kilogram.

Ena sekunda je tako definirana kot 9.192.631.770 nihajev prehoda med dvema hiperfinima nivojema...

13 komentarjev

Kilogram postaja vedno težji

Wired News - Kilogram ostaja zadnja enota v merskem sistemu SI, ki je definirana s predmetom, ki ga je naredil človek. Na začetku so bile s človeškimi artefakti povezane definicije vseh enot, a so jih sčasoma predefinirali, tako da se njihove vrednosti niso spremenile, smo pa dobili večjo natančnost. Sekunda je tako postala 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda atom cezija 133 pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja; to je vsekakor natančneje kakor razdelitev srednjega Sončevega dne na 86.400 enakih delov. A kilogram trmasto ostaja definiran kakor masa prakilograma, tj. uteži iz zlitine platine in irdija, ki jo hranijo v Parizu. Po vsem svetu je 40 natančnih kopij (etalonov), ki jih...

42 komentarjev

Najnatančnejša meritev Avogadrove konstante

Slo-Tech - Avogadrova konstanta je ena izmed pomembnejših konstant v kemiji in predstavlja število atomov v točno 12 gramih izotopa ogljika-12. Točna določitev Avogadrove konstante je eden izmed načinov, kako bi lahko na novo definirali kilogram, ki je še edina od osnovnih enot, ki temelji na človekovem izdelku. To poizkušajo doseči v mednarodnem Avogadro-Projektu, ki ga koordinira PTB v nemškem Braunschweigu od leta 2003. Za zdaj jim je uspelo izmeriti Avogadrovo konstanto z najboljšo natančnostjo doslej.

Iz zelo čistega izotopa silicija-28 so pripravili popolno kroglo, ki tehta točno en kilogram in sestoji iz enega samega monokristala. Z meritvami...

73 komentarjev

NIST predlaga novo definicijo kilograma

Osnovne enote in njihova soodvisnost

Slo-Tech - Ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) je gonilna sila v projektu revizije mednarodnega sistema merskih enot SI, v sklopu katere bi vseh sedem osnovnih veličin definirali s pomočjo naravnih konstant. V preteklosti so bile enote za vse osnovne veličine definirane s človeškimi ali naravnimi artefakti, a so jih do danes večidel definirali vnovič, tako da njihove vrednosti zavisijo le od naravnih konstant. Edina izjema je kilogram, ki je še vedno določen kot masa prakilograma iz zlitine platine in iridija, ki ga hranijo v Parizu, po celem svetu pa je razporejenih 40...

39 komentarjev

Magnetni monopoli so realnost

Slashdot - Teoretičen obstoj monopolov je že leta 1930 domneval britanski fizik Paul Dirac, teorijo pa so z dvema člankoma, objavljenima v reviji Nature, ter še dvema, ki še nista objavljena in se nahajata na arXiv.org, očitno potrdili tudi v resničnem svetu, ki ne obstaja zgolj na papirju v obliki enačb. Monopole so po iskanju v kozmičnih žarkih, pospeševalcih delcev ter celo v Luninih kameninah, našli v posebnem kristalu, ki so ga raziskovalci poimenovali spin ice. Kristal, ki ima v tem primeru kemijsko sestavo Dy2Ti2O7, je poimenovan vrteči se led zaradi oblike kristalne rešetke, ki je na moč podobna kristalom ledu vode - atomi so postavljeni v vogale štiristrane piramide.

Vsak od atomov se sicer obnaša kot paličasti magnet, ki se z ohladitvijo v bližino absolutne ničle poravnajo. Včasih se poravnajo trije od štirih vogalov piramide in tako v centru ustvarijo severni oz. južni monopol. Polje ni povezano s fizičnim telesom, a se obnaša, kot naj bi se v teoriji obnašal monopol. Obstoj...

72 komentarjev

Znanost in tehnologija VI.

Saturn

vir: NASA
Slo-Tech -

Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 225.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2p - 1(2p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.

BBC poroča, da so nove Saturne...

24 komentarjev