Financial Times - Iz Ukrajine so sporočili, da so za zdaj še neznani ugrabitelji, ki so 26. decembra ugrabili vodjo analitike v bitcoinski menjalnici Exmo Pavla Lernerja, tega v četrtek izpustili. Zanj so plačali dober milijon dolarjev odkupnine v bitcoinih, so potrdili na ukrajinskem notranjem ministrstvu.

Pavel Lerner, ki je eden izmed vodilnih zaposlenih v Exmu, je bil ugrabljen v torek zvečer, ko je zapuščal svoje delovno mesto. Neznani zamaskirani napadalci, neuradno naj bi jih bilo šest, so ga pograbili in stlačili v črnega mercedesa. Po poldrugem dnevu so ga po plačilu odkupnine izpustili, je pa Lerner še vedno v šoku. Svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Gerashchenko dodaja, da ima Lerner precejšnjo srečo, da je ostal živ. Po...

Slo-Tech - V Kijevu so v torek filmsko ugrabili 40-letnega Pavla Lernerja, ki so ga po izstopu iz službenega poslopja zgrabili zamaskirani neznanci in strpali v črnega mercedes-benza. Ukrajinska policija je potrdila, da se je neka ugrabitev zgodila, niso pa izdali identitete žrtve. Lerner je eden vidnejših ruskih strokovnjakov za veriženje blokov (blockchain). Bitcoinska menjalnica Exmo za Lernerja pravi, da je zadolžen za analitiko (analytics manager), sam pa ima na LinkedInu napisano, da je izvršni direktor.

Exmo je v lasti podjetja Exmo Finance, ki je registrirano v Veliki Britaniji, a ima glavnino v Ukrajini. Exmo je srednje velika menjalnica bitcoinov, ki ima slabih 100.000 dnevnih uporabnikov (približno toliko kot slovenski Bitstamp). Le...

The Economist - Josh Lerner, profesor investicijskega bančništva na Harvardu, in Mark Schankerman, profesor ekonomije na London School of Economics, sta napisala zanimivo knjigo z naslovom The Comingled Code, ki je izšla pri založbi MIT Press. V sta avtorja natančno obdelala odprto kodo v realnem svetu. Prvi del knjige je posvečen zgodovini fenomena odprte kode in njeni razširjenosti danes, ko jo najdemo v vseh...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Slo-Tech - V četrtek, 3. aprila 2008, bo v Mariboru v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FERI potekal 1. dan odprte kode. Dan, ki ga organizira društvo študentov FERI z namenom promocije odprte kode. Vljudno ste vabljeni, da se udeležite predavanj o JBossu, Joomli, Ubuntu Linuxu, KDE, PHP in aktivnostih, na področju odprte kode v Sloveniji. Predavali bodo razvijalci, prevajalci in podjetniki, ki jim odprta koda predstavlja zabavo, način življenja ali službo.

Več o dnevu odprte kode in podrobnejšem programu najdete na: http://dok.ds-feri.net/

Vljudno vabljeni!

Slo-Tech - Ko sem roman prebral na začetku Gimnazije (v rosnih devetdesetih), se mi je zdelo, da smo za vedno obvarovani totalnega nadzora v militarističnih državah. Velmožje so imeli polna usta spoštovanja človekovih pravic, svobode, zasebnosti, nadzora nad močjo države. Enake zanosne besede smo lahko slišali tudi pri vzhodnih sosedih, ki so se izvili izpod težkega škornja nadzora željnih oblastnikov. Zastave svobode so...

Slo-Tech - V Svetovni državi, ki nam jo Huxley pričara, je izkoreninjena vojna, beda, kriminaliteta in nesreča. Kako jim je to uspelo doseči po uničujoči vojni? Odgovori na zapletena vprašanja so lahko tudi kratki. SKUPNOST, ISTOST, STALNOST je geslo Svetovne države. Na videz nedolžne, povsem sprejemljive in nič kaj grozeče besede. Je temu res tako?

Piše se leto Fordovo 632 (2540 po Gregorijanskem koledarju). V Zavodu za razplajanje in prilagajanje v epruvetah na tekočem traku (oh Ford) rastejo novi prebivalci. Pa ne v maternicah, saj mater ni več. Ženske se samo še prostovoljno, za blagor družbe, podvržejo operaciji. Nato vstopi Bokanovski: "Eno jajčece, en embrio, en odraščen človek – to je normalno. Bokanovskificirano jajčece pa brsti, se bohoti, se deli. Požene od osem do šestindevetdeset popkov, in vsak popek se razvije v povsem oblikovan zarodek, vsak zarodek pa v odraslega posameznika normalne velikosti. Šestindevetdeset ljudi namesto enega samega. Napredek."

Tako je proces...

Slo-Tech - Bogataj, Maja (ur.). 2003. Internet in pravo. Ljubljana: Pravna fakulteta.

Zbornik Internet in pravo je eno prvih slovenskih del , ki obravnava pravne vidike interneta. Gre za zbirko predavanj iz seminarja, ki se je na to temo odvil na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šest avtorjev se je dotaknilo številnih tem kjer se stikata pravo in internet. Te obsegajo tako področje elektronskega poslovanja, sodne pristojnosti, odgovornost ponudnikov internetnih storitev (pri čemer je obravnavan tudi ameriški Digital Millenium Copyright Act), problem avtorskega prava na internetu in problem zasebnosti ter nekaterih osebnostnih pravic.

Zbornik je uredila Maja Bogataj, ki jo poznamo iz CreativeCommons Slovenija. Priporočamo ga vsem, ki jih zanima kakšni so pravni problemi povezanimi z internetom, predvsem na področju slovenske zakonodaje. Branje posebej toplo priporočamo tudi slovenskim državnim uradnikom.

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

Slashdot - Na spletni strani časopisa The Economist so spisali zanimiv članek o uveljavljanju odprte kode po svetu in don Kihotskem boju Microsofta z mlini na veter.

Dolgo časa so protagonisti odprte kode poudarjali slabosti zaprtega programja, vendar so bili to bolj osamljeni glasovi, predvsem v računalniški sferi. S člankom v Economistu pa bo odprta koda vzbudila precej več zanimanja tudi v poslovnih okoljih in državnih institucijah.

Microsoft grožnje iz strani OSS (Open Source Software) jemlje zadnje čase vse bolj resno, tudi s podlimi izjavami tipa "odprta koda je rak za gospodarstvo..." in "principi odprte kode so utelešenje komunizma...". No, med drugim je Microsoft ustanovil Shared Source Initiative, ki partnerjem omogoča vpogled v izvorno kodo Microsoftovih izdelkov (ne pa tudi spreminjanje!). S tem pa je Microsoft v nasprotju s svojimi izjavami izpred nekaj let, ko so vodilni trdili, da poznavanje izvorne kode vodi k lažjemu zlonamernemu izkoriščanju slabosti programskih...

The Register -

Vodilni možje naše Kokoške so pred kratkim pristali na uporabo Microsoftovih programov v državni upravi, kar pomeni, da za odprto kodo v državnih vodah ni prostora. A do drugačnega zaključka so prišli v Münchnu, kjer jih niti Bill Gates ni mogel prepričati v uporabo njihovega operacijskega sistema. Do zelo podobnega rezultata so prišli tudi v Indiji, kjer vidijo prihodnosti v obliki odprte kode.

Očitno bo Bill Gates živel le še od nas.[:D]