Slo-Tech - Avast je priljubljen protivirusni program, ki ga proizvaja istoimensko češko podjetje. Zaradi svoje brezplačnosti je našel pot na številne računalnike, a zadnje preiskave kažejo, da v resnici uporabniki plačujejo visoko ceno. Za približno 400 milijoni uporabnikov, kolikor jih ima, Avast vohuni. Podatke prodaja zainteresiranim oglaševalcem.

Že lani je Forbes odkrival, kako Avast in AVG z razširitvami za brskalnike, ki so namenjene varnemu brskanju, gledata, kaj uporabniki počno. Decembra sta Mozilla in Opera nekaj Avastovih razširitev za brskalnik celo odstranili iz spletne tržnice zaradi varnostnih pomislekov. Izvršni direktor Ondrej Vlcek je tedaj pojasnil, da gre zgolj za agregirane in anonimizirane podatke, ki jih kupci ne morejo povezati s konkretnimi uporabniki. Za milijonske zneske te podatke kupujejo multinacionalke, kot so Google, Microsoft, PepsiCo ali McKinsey. A raziskave so večkrat pokazale, da deanonimizacija ni nemogoča.

The Vice je sedaj skupaj s PCMag pridobil...

Slo-Tech - Zlonamerna programska oprema, ki napada mobilne naprave, postaja čedalje pogostejša. Pametni telefoni so priljubljeno gojišče te zalege, saj nam na njih lahko povzroči precej škode - klici na komercialne številke, plačljivi sms, kraja osebnih podatkov za e-bančništvo itn. Za platformo Android je zlonamerne programske opreme največ zaradi dveh glavnih razlogov - platforma je odprta (medtem ko gredo aplikacije za iOS skozi rigorozen pregled), pa tudi najbolj priljubljena je. Zanimivo pa je, da približno tretjina vse nesnage pride iz zelo ozkega kroga v Rusiji.

Na konferenci Def Con 21 v Las Vegasu so raziskovalci...

PC Pro - Proizvajalec protivirusnega programa Alwil Software je pred poldrugim letom opazil, da se en ključ za licenco za Avast Pro, prodan malemu podjetju v Arizoni, razširja po spletu. Namesto da bi ga takoj blokirali, so raje izvedli eksperiment in pustili, da pljuskne po vsem svetu. Vince Steckler iz Alwil Softwara je pojasnil, da so našli omenjeni ključ na praktično vseh straneh z nelegalno programsko opremo (warez strani). Dodaja, da gre za svojevrsten paradoks, da uporabniki program za zaščito pred zlonamernimi programi iščejo na streh, kjer zlonamernih programov mrgoli.

Ključ se je razširil po praktično celem svetu, saj so ga našli v 200 državah (vodi Rusija, sledijo Mehika, Brazilija, Italija, Španija, ZDA, Indija, Filipini, Francija, Ukrajina, Argentina, Tajska) na...

The New York Times - Microsoft nadaljuje in razširja septembra začeto akcijo, v kateri so v odgovor na rusko izrabo obtožb o uporabi nelegalne programske opreme za obračunavanje s političnimi nasprotniki licencirali vso nameščeno programsko opremo na računalnikih nevladnih organizacij. Programsko opremo bodo zastonj dobili v več kot 500.000 nevladnih organizacijah, neodvisnih medijih in drugih podobnih neprofitnih organizacijah v 12 državah z nesvobodnim režimom, med njimi tudi v Rusiji in na Kitajskem. S tem policija v teh državah ne bo imela pravne podlage za zasego računalnikov zaradi suma uporabe nelegalne programske opreme.

V program so vključene naslednje države: nekdanje sovjetske republike Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan ter Kitajska, Malezija in Vietnam. Rusija je v programu že od septembra, pridružijo pa se lahko še nove države.

Microsoftova podpredsednica Nancy J. Anderson je povedala, da želijo zagotoviti, da se...

Neowin - Prejšnji teden je Microsoft dokončal novo verzijo Windows 7 in jo poslal v stadij RTM (release to manufacturing). To pomeni, da bomo oktobra, ko bo nova verzija uradno izšla in bo dostopa širokim množicam, dobili prav to isto kodo. Kot je navada že od Windows XP, ima tudi Sedmica zaščito pred nepooblaščenim kopiranjem in uporabljanjem v obliki obvezne aktivacije, ki pa bo Microsoftu povzročila kar nekaj sivih las.

Kot poroča Neowin, naj bi kitajski hekerji dobili ISO-sliko DVD-ja z verzijo Ultimate, ki je bil namenjen podjetju Lenovo, in uspešno razbili aktivacijo. Na več kitajskih forumih se hvalijo, kako je postopek uspel. S pobeglega DVD-ja so dobili aktivacijski certifikat, ki ga je Microsoft...

Reuters - Prejšnji teden je organizacija BSA, ki preganja uporabnike nelegalne programske opreme, izdala svoje letno poročilo (PDF) o globalnem piratstvu. V njem ugotavljajo, da se je stopnja piratstva zvišala, saj naj bi bilo 41 odstotkov vse nameščene programske opreme nelicenčne. Leto prej je ta delež znašal le 38 odstotkov. Škodo, ki naj bi jo razvijalci imeli zaradi tega, ocenjujejo na 53 milijard dolarjev. Rasla pa je tudi prodaja programske opreme, ki se je okrepila za 14 odstotkov in v letu 2008 dosegla vrednost 88 milijard dolarjev, tako da jim posebej hudo že ni.

Stopnja piratstva naj bi bila najnižja v ZDA, kjer se vrti okrog 20 odstotkov, povsem drugače pa je naprimer na Kitajskem, kjer je kar 80-odstotna. Tudi Rusija ne blesti prav posebej, saj ima črne verzije programov 68 odstotkov računalnikov. Najslabše je v Gruziji, Bangladešu, Armeniji, Zimbabveju, Šri Lanki, Azerbajdžanu in Moldaviji (merjenje stopnje piratstva v državah, kjer niti fizična lastnina ni kaj posebej sveta...

The inquirer - Tudi na Kitajskem, kjer se zgoščenke s kopijami programske opreme prodajajo na ulicah za dolar, se nekaj premika. Tako so oblasti v mestu Nanchang, ki je glavno mesto province Jiangxi, od vseh internetnih kavarn zahtevale, da legalizirajo programsko opremo, še najraje s cenejšim Linuxom, sicer bodo izgubili licenco. S tem ukrepom bodo prizadeli okrog 600 kavarn, kjer še vedno uporabljajo nelegalne kopije Windows. V direktivi so zapisali, da priporočajo uporabo Red Flag Linuxa, tj. varianta distribucije Asianux Linux, ali legalnega Windows Serverja, pri čemer favorizirajo prvega, saj si želijo doseči ugodno kupčijo z distributerji, ki bi ga namestili in nudili dvoletno podporo. To bi jih namreč stalo 5000 juanov (slabih 600 evrov) za vsako kavarno. Kitajska BSA ocenjuje, da je lani stopnja uporabe nelegalne programske opreme znašala več kot 80 odstotkov.

X-Bit Labs -

Intel je danes na IDF predstavil svoje načrte o veliki nadgradnji lastne tovarne v Arizoni. S procesom naj bi začeli v drugi polovici prihodnjega leta, medtem ko nameravajo končati ob koncu leta 2005. V to posodobitev bodo investirali cca. dve milijardi dolarjev. Tovarna v Arizoni bo tako peta Intelova tovarna, ki bo proizvajala čipe v 0,065-mikronski tehnologiji.

Ločeno od tega projekta nadgradnje je Intel razkril še eno svojo namero. Prodati kanijo namreč tudi dobrih dvesto hektarjev veliko ozemlje v Forth Worth, Texas, ki so ga kupili leta 1997 za izgradnjo nameravane tovarne. Do tega zaradi spremenjene Intelove politike ni prišlo, tako da je sedaj zemlja naprodaj.

Več informacij.