Slo-Tech - Čeprav bakterije često laično označujemo kot mikroorganizme, je najnovejše odkritje največje bakterije doslej v krepkem nasprotju s to posplošitvijo. Bakterija, ki se imenuje Thiomargarita magnifica, je 50-krat večja od katerihkoli drugih bakterij velikank in je vidna s prostim očesom. Zraste lahko do velikosti enega centimetra, s čimer je prepričljivo največji znani enocelični organizem. V družini Thiomargarita so še druge velikanske bakterije, a nobena ni tako ekstremno velika.

Bakterijo so prvikrat opazili leta 2009, ko je biolog Olivier Gros raziskoval mangrove na Guadeloupu. Sprva je menil, da je organizem kakšna gliva ali drug evkariont. Evkarionti, kamor poleg gliv sodijo tudi rastline in živali, imajo kompleksne celice z jedrom in organeli. A ko je leta 2018 Jean-Marie Volland v laboratoriju pregledal bitje, je ugotovil, da ne gre za evkarionta. Z več eksperimentalnimi tehnikami, med drugim presevno elektronsko mikroskopijo, je pokazal, da gre za enocelični organizem....

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je za uvod v teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad danes razkrila prejemnike Nobelove nagrade za medicino. Letos jo prejmejo ameriški biokemik James Rothman, ameriški biolog Randy Schekman in nemški biokemik Thumas Südhof za odkritja na področju regulacije in organizacije transportnega sistema v celicah.

V celici namreč poteka vrsta biokemijskih procesov, ki razgrajujejo molekule in gradijo druge molekule, hkrati pa morajo v celico vstopati tudi nekatere molekule iz okolja (hranila, signalne molekule), druge pa morajo iz celice tja odpotovati (izločanje hormonov, nevtrotransmiterjev, encimov). Za brezhibno delovanje je nujno potreben organiziran transportni sistem, ki...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanost je danes razglasila prejemnika naslednje Nobelove nagrade za leto 2012, in sicer za kemijo. Skoraj milijon evrov težko priznanje si bosta razdelila ameriška zdravnika in raziskovalca Robert J. Lefkowitz in Brian K. Kobilka "za raziskave z G-proteini sklopljenih receptorjev (GPCR)". S tem izrazom označujemo receptorje na površini celic, ki jim omogočajo zaznavanje dražljajev iz okolja in reagiranje nanje (če vas kemijsko ozadje ne zanima, preskočite na zadnji odstavek).

G-proteini so posebna skupina proteinov, ki sodelujejo pri prenašanju signalov in delujejo kot molekularna stikala. Celico namreč omejuje fosfolipidni dvosloj, ki mu nekemiki pravijo celična membrana. Ta odlično izolira celico od zunanjega okolja, skozi fosfolipidni...

Slo-Tech - Julijska ekspedicija Scrippsovega inštituta za oceanografijo pri Univerzi v San Diegu v globine Marijanskega jarka (najgloblje oceansko dno na Zemlji) je na doslej rekordnih globinah našla neodkrita živa bitja z zelo zanimivimi lastnostmi. Gre za gigantske amebe, ki so vidne s prostim očesom in prilagojene na življenje v temi, hladu in pod ogromnim pritiskom.

Amebe so našli na globini 10.641 metrov, kjer je pritisk približno tisočkrat večji kot na površju, medtem ko je bil dosedanji rekord 7.500 metrov. Odkrili so amebe, ki merijo tudi več kot 10 centimetrov, a sestojijo iz ene same celice. Gre torej za ene največjih celic na svetu, saj imajo živa bitja običajno tako majhne celice, da jih je potrebno gledati pod mikroskopom.

Imajo pa te...

Ars Technica - V reviji Nature je bil ta teden objavljen članek z naslovom The energetics of genome complexity, v katerem avtorja Nick Lane in William Martin ugotavljata, da se je razvoj kompleksnega večceličnega življenja na Zemlji zgodil drugače, kot to učijo ustaljene teorije. Svoje navedbe podpirata z energetsko hipotezo - za razvoj kompleksnega življenja je namreč omejujoči dejavnik energija, ki jo lahko celica pridobi.

Evkariontske celice energijo pridobivajo z zapletenim postopkom v organelih, ki se imenujejo mitohondriji. Tam se elektroni iz NADH in FADH₂ v štirih proteinskih kompleksih prelagajo na terminalni akceptor, ki je molekularni kisik (pri tem se reducira v vodo), ob čemer se protoni črpajo prek membrane. Nastali potencial...

Slo-Tech - Kot poročajo na ruski televiziji RT, naj bi profesor Vladimir Skulačev z Moskovske državne univerze odkril antioksidant, za katerega upajo, da bi lahko zaustavil staranje celic. Nekateri internetni mediji govorijo celo o tem, da naj bi uživanje te snovi omogočalo drastično podaljšanje človeškega življenja, kar je veliko pretiravanje. Kljub temu je odkritje obetavno.

Vsekakor gre za uglednega znanstvenika mednarodnega slovesa, čigar trditve podpira tudi Nobelov nagrajenec Günter Blobel, a kot kaže so ideje o drastičnem podaljšanju življenja neutemeljene. Kot navajajo na blogu Inhuman Experiment, naj bi Skulačev sintetiziral antioksidant, ki deluje v celičnih mitohondrijih na superoksidne anione in radikale, ki nastanejo, ko se na...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

NASA - Ameriška NASA je objavila obsežno poročilo (PDF) o znanstvenih izsledkih, ki so jih prinesli poizkusi na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Prvi modul, rusko Zarjo, so v vesolje izstrelili novembra 1998, od takrat pa vztrajno dograjujejo postajo. Človeško bivanje je na ISS mogoče od leta 2000 in takrat so se začeli intenzivnejši eksperimenti, čeprav so jih nekaj izvedli tudi v letih 1998 in 1999. Do danes je 52 obiskovalcev ISS v petnajstih ekspedicijah izvedlo 138 eksperimentov s področij raziskav človeka, biologije, fizike, tehnologije, ved o Zemlji in operacij na ISS.

Ugotovili so marsikaj zanimivega, tako da omenimo le najzanimivejše rezultate. Razne klice, denimo zloglasna salmonela, so v vesolju...

New Scientist - Danes sta Ameriška znanstvena fundacija in revija Science podelili letošnje nagrade za najboljšo vizualizacijo znanstvenih teorij in izsledkov za leto 2008. Zmagovalec je Mario de Stefano iz univerze v Neaplju s fotografijo diatomej Sredozemskega morja, majhnih enoceličnih organizmov s kremenčevimi skeleti. Na letošnjem tekmovanju se je za glavno nagrado potegovalo 181 izdelkov, poslanih iz 21 različnih držav sveta. Tekmovanje obsega 5 kategorij: fotografija, ilustracija, informativna grafika, interaktivni medij in neinteraktivni medij.



Vsekakor priporočamo ogled zanimive galerije slik iz sveta znanosti in ogled zmagovalnih izdelkov preteklih let.

Wired News - Ko sem se pred nekaj dnevi učil za izpit biotehnologije, me je presenetilo, da je kar 70% podjetij, ki se ukvarjajo z biotehnologijo, razporejena na nekaj kvadratnih kilometrih okoli University of California. Lahko torej samo ugibate, kje je nastala sledeča ideja.

Tako Wired poroča, da sta znanstvenika s te univerze ob pomoči diplomanta in finančni podpori nekaj sto tisoč dolarjev uspela narediti virus, ki se veže na virus, ki povzroča človeško imunsko pomanjkljivost, in ga inaktivira. Virus je namreč bil biotehnološko modificiran, saj ne vsebuje viruletnih zaporedij nukleotidov, ampak samo protismiselno DNA, ki onemogoča prepisovanje v proteine in virusu HIV onemogoča delitev.

Poskusi so zaenkrat prestali računalniško preračunavanje in celo na izoliranih celicah, in ker so bili uspešni, bodo naslednji tarča poskusne živali.

Problem, ki ga vidita predvsem idejni vodje, pa je, da je tehnologija pravzaprav tako preprosta, da bi jo lahko kdo uporabil tudi v drugačne namene....