Slo-Tech - ITU je potrdil standard G.fast, ki bo omogočil doseganje hitrosti do 1 Gb/s prek bakrenih povezav. Kavelj je seveda v dometu, saj lahko tolikšne hitrosti dosegamo le na razdaljah do 250 metrov, še raje pa manj kot 100 metrov. A kljub temu to ni nepomembna novost.

Uporabna bo predvsem v povezavi optičnimi povezavami. Ko smo v zadnjih letih v Sloveniji gradili optično omrežje, so običajno optična vlakna šla vse do hiše, kar pa ni nujno vedno tako. V tujini je problem poznan pod imenom problem zadnje milje. Optične povezave namreč relativno poceni pripeljemo v gosto naseljena območja, bistveno dražja pa je povezava od zadnjega vozlišča do končnega uporabnika. Tu je ceneje uporabiti obstoječe bakrene parice.

G.fast sicer oglašujejo kot 1...

PhysOrg.com - Že 40 let je odkar je znanstvenikom znano kako nadzorovano premikati delčke s pomočjo svetlobe (optična pinceta), a do sedaj so bili premiki možni le na skalah nekaj desetink milimetra, večinoma v kapljevinah. Novo študija, ki je bila objavljena v Physical Review Letters, pa je pokazala kako je mogoče premikati delčke velikosti 100 mikrometrov do razdalje 1 meter z natančnostjo 10 mikrometrov.

Ko na delček posvetimo s svetlobo, se ta segreje neenakomerno, zato se okoljske molekule od toplejše strani odbijejo hitreje kot od hladnejše, zato se delček premakne stran od svetila (zelo znan primer je svetlobni mlinček).

S pomočjo vrtinčenja snopov svetlobe je raziskovalcem uspelo narediti past s toroidnim presekom, v katero so, kot v cev,...

ESA - Satelitu Planck, ki lebdi v vesolju približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje in se giblje po Lissajousovi orbiti okrog točke L2, nekoliko vestneje sledimo, ker je evropskega porekla. Te dni je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila posnetke medzvezdnega prahu, ki jih je Planck posnel v našem osvetju. Posnetki kažejo vlaknasto zgradbo prahu v sončevi okolici, tj. do okrog 500 svetlobnih let daleč. Lokalna vlakna so povezana z Rimsko cesto, ki je rožnata proga na spodnji polovici posnetka. Medzvezdni prah so majhni delci, skupki veliki od nekaj molekul do 0,1 milimetra.

Slika, ki jo je ESA izdala, je umetno pobarvana....

Slashdot - Običajne leče, ki jih poznamo iz vsakdanjih naprav kot so CD predvajalniki, imajo precejšnjo šibkost da ne morejo fokusirati svetlobe na območje ki bi bilo manjše od približno polovice valovne dolžine svetlobe. Prav ta omejitev največje možne resolucije, ki se imenuje difracijska meja namreč omejuje količino podatkov, ki jih lahko zapišemo na optične medije. S pomočjo t.i. metamaterialov sicer lahko to mejo obidemo, vendar pa je izdelava metamaterialov zelo draga in zapletena in zaenkrat še ni primerna za masovno uporabo.


Raziskovalci iz Univerze v Michiganu pa so odkrili postopek kako...

Slashdot - NEC in Nara Institute of Science and Technology sta razvila posebno tehnologijo, s pomočjo katere lahko uporabite vaš prenosni telefon s kamero kot optični bralnik, četudi ima kamera nizko ločljivost. Vse kar je potrebno za optično branje slike je, da vaš telefon med snemanjem filma pomikate po podlagi, posebna programska oprema pa poskrbi za optimizacijo slike, ki jo sestavi iz delčkov filma. Tehnologijo bo moč uporabiti tudi v video kamerah, omogočala pa naj bi visokokvalitetne slike pri velikosti do formata A4.

Australian IT - Avstralski znanstveniki so iznašli tehnologijo, s pomočjo katere se bodo čipi lahko namesto po 'klasični' napeljavi sporazumevali s pomočjo svetlobe.

Dolgo pričakovano tehnologijo jim je uspelo iznajti z obratnim inženiringom na sončni celici - namesto pretvarjanja svetlobe v električno energijo, bo tako električno energijo pretvorila v svetlobo, dosežek pa ponuja 100-krat večjo pasovno širino med čipi. Thanks, slycer! Klik!