Slo-Tech - Scots je eden izmed nacionalnih jezikov Škotske in dela Severne Irske, ki ga ne smemo zamenjevati s škotsko gelščino. Kot germanski jezik je v bližnjem sorodu z angleščino, a je vseeno dovolj različen, predvsem pa stabilen, da gre za polnokrven jezik. Od angleščine se razlikuje približno toliko, kot se norveščina od danščine. Jezik ima 1,5 milijona govorcev, v njem pa seveda obstaja tudi Wikipedija. In ta ima sedaj pred seboj neverjetno zagonetko.

Zadnjih osem let je namreč Wikipedijo v tem jeziku urejal uporabnik z vzdevkom AmaryllisGardener. Spisal je 23.000 člankov in uredil več kot 200.000 drugih člankov. Problem pri tem velikopoteznem urejanju pa predstavlja dejstvo, da uporabnik živi v ZDA in da nima pojma o jeziku scots. Članki, ki jih je "pripravljal" in "popravljal", vsebujejo polomljeno angleščino, v kateri so nekatere besede fonetično zapisane kakor bi se zapisale v jeziku scots. Med jeziki se seveda tako ne prevaja in rezultat je polomljena angleščina, ki nima s scots...

Daily Dot - Peggy Parish je v Sloveniji praktično neznana in tudi neprevedena avtorica otroških knjig o Amelii Bedelia. Tudi v ZDA ni zelo znana, zato bo ena izmed prvih postaj vsakogar, ki ga o njej kaj zanima, Wikipedija - v kateri pa najdemo tudi neumnosti, ki tam vztrajajo dolga leta.

O neresnicah, ki so jih po Wikipediji povzeli drugi mediji, smo pred let že pisali. Tudi to pot se je zgodilo podobno. EJ Dickson, ki dela za Daily Dot, je davnega leta 2009 v članek o Amelii Bedelia v študentski potegavščini vpisala, da je navdih zanjo...

Slo-Tech - Ta konec tedna je v Leipzigu potekala konferenca Wikipedia - Ein kritischer Standpunkt, na kateri so udeleženci poslušali predavanja o različnih temah, povezani s spletno enciklopedijo Wikipedija in prosto dostopnim znanjem na spletu nasploh: med drugim kritike o virih za Wikipedijo, medijski kompetenci, medijskem arhivu Wikimedia Commmons, prihodnosti itn.

Zanimivo raziskavo je predstavil zgodovinar Peter Haber, ki je s svojimi študenti prečesal mnoge članke o zgodovinskih temah in preverjal njihove razumljivost, objektivnost in pravilnost. Ugotovil je, da čeravno so članki večidel faktografsko...

BBC - Znak ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), ki ga Slovenci še največkrat vidimo v filmih, je na spletu objavljen marsikod, a ena objava gre FBI-ju še pošteno v nos. Le tako si lahko razložimo, zakaj so poslali sanfranciški pisarni Wikipedije pismo, v katerem jih pozivajo, naj znak umaknejo s svoje strani. V zahtevku utemeljujejo, da je posest teh insignij ali kakršnekoli barvne imitacije kazniva, zato so lahko posestniki kaznovani z globo ali zaporno kaznijo. Posnetek na Wikipediji, ki omogoča reprodukcijo vse do ločljivosti 2000 x 2060 pikslov, je po mnenju FBI-ja še...

The New York Times - Wikipedija je vsak dan manj prosta enciklopedija, saj je vsled vandalizma uporabnikov primorana uvajati nove in nove metode omejevanja urejanja. Najnovejši prijem se nanaša na članke o živih osebah, ki so pogosto tarče nepridipravov. Ti članki bodo odslej moderirani - to pomeni, da bo vsako spremembo moral potrditi zaupanja vreden uporabnik, preden bo našla pot na glavno stran. Do takrat bo na ogled stara revizija.

Flagged Revisions, kot se imenuje ta novotarija, je na nemški Wikipediji že nekaj časa stalnica, sedaj pa se je prebila še v elitno (z največ članki) angleško verzijo. Nekateri vidijo v tem prečkanje psihološkega Rubikona, saj se s tem uporabniki Wikipedije pravnoformalno razdelijo na dve kasti - zaupanja vredne in ostale. Res je, da je bilo že doslej moč za nek čas zakleniti članke o ljudeh na tapeti, kjer so vandali prepogosto izkazovali svoje nestrinjanje z maličenjem članka, a to so bili individualni primeri. Nova ureditev to stanje generalizira.

Slashdot - V Nemčiji se zgodil zanimiv primer, ki nazorno kaže, kako nevarno se je zanašati izključno na Wikipedijo pri iskanju informacij. Nemčija je 10. februarja dobila novega ministra za gospodarstvo, ki ima spričo plemiškega porekla strašno dolgo ime: Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg. Že ko so se pojavile prve govorice o imenovanju za ministra, je neki šaljivec na Wikipediji članek malo popravil, in sicer je ministru dodal še izmišljeno ime Wilhelm, tako da se je njegovo ime glasilo Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.

Nemški tisk, ki je nato poročal o možakarju, je ime prebral v Wikipediji in kmalu se je napačno ime znašlo v Spieglu, Bildu, TAZ-u, Süddeutsche Zeitungu in še kje. Medtem so napako na Wikipediji odkrili in zahtevali dokaz o resničnem imenu v kredibilnem viru, ki so ga našli nikjer drugje kot v Spieglu, ki ga prej prepisal iz...

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.

Yahoo News - Jimmy Wales, ustanovitelj največje proste spletne enciklopedija Wikipedija, je v ponedeljek dejal, da razmišlja o papirnati izdaji Wikipedije. Za zdaj je dosegljiva le prek interneta, kar je po njegovem mnenju ovira za dosego cilja proste dostopnosti znanja po celem svetu, ne le tistem koščku s hitrimi internetnimi povezavimi. Tako lahko od sredine prihodnjega leta dalje pričakujemo prvo tiskano izdajo Wikipedije, prav tako pa tudi verzije na CD-jih in DVD-jih, namenjene deželam v razvoju.

Wales je razmišljal tudi o spletnem vandalizmu, težavi, ki prizadene vse spletne strani, kjer uporabniki lahko prosto spreminjajo ali dodajajo vsebine. Kritični članki v Wikipediji so predvsem tisti, ki obravnavajo aktualno problematiko ali kontroverzne teme, naprimer iraško ali vietnamsko vojno, religijo itn. ( Primer vandalizma v članku o vietnamski vojni.) Takšne izpade sicer skrbniki relativno hitro popravijo, a so kljub temu moteči. Jimmy Wales je dejal, da Wikipedija razvija novo...