BBC - Farmacevtski podjetji Biogen in Eisai sta odkrili prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni, je novica dneva, o kateri poročajo BBC, The New York Times in drugi mediji, vključno s slovenskimi. V resnici so bili včeraj v ugledni znanstveni reviji s področja medicine The New England Journal of Medicine objavljeni rezultati 18-mesečne klinične študije, v kateri so pri 1795 bolnikih preverjali učinkovitost in varnost novega zdravila lecanemab. Odkrili so statistično značilno upočasnitev razvoja simptomov, a tudi nekaj zelo resnih stranskih učinkov.

Alzheimerjeva bolezen je usodna in neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, ki je tudi glavni povzročitelj demence. Razloga za nastanek bolezni še ne poznamo, dejavniki tveganja za razvoj pa so tako okoljski kakor genetski. Ko bolezen napreduje, se v možganih začno nabirati netopni skupki proteina amiloid beta, ki so nevronom škodljivi in povzročajo njihovo propadanje. Ko bolezen napreduje, se pri posamezniku...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Macquarie so odkrili prvo terapijo, ki ne zaustavi, temveč obrne potek Alzheimerjeve bolezni. Trenutno se ta nevrodegenerativna bolezen le zdravi, torej se skuša upočasniti njeno napredovanje, medtem ko stanja ni možno zavrteti nazaj. Lars Ittner in Arne Ittner s centra za demenco, ki deluje v okviru univerze, sta razvila gensko terapijo, ki je v poskusih zmanjšala izgubo spomina - v miškah. Rezultati so objavljeni v reviji Acta Neuropathologica.

V raziskavi so se osredotočili na encim p38γ, ki ga najdemo v normalno delujočih možganih in ima zaščitno funkcijo. Ob razvoju Alzheimerjeve bolezni pa se aktivnost tega encima zniža. Že v predhodnih raziskavah so odkrili, da aktivacija tega encima preprečuje napredovanje nevrodegenerativnih boleznih. Še vedno pa ni bilo jasno, ali je možno posledice odpraviti. Najnovejša raziskava kaže, da je - vsaj v miškah - to do neke mere možno. Miške so namreč z gensko terapijo (CRISPR/Cas9) pridobile že izgubljeno sposobnost pomnjenja in učenja. Stare miške so se ponovno obnašale, kot bi bile mlajše.

Alzheimerjevo bolezen zaznamuje nalaganje leh amiloida beta (Aβ), ki se napačno zvijejo. Ti potem delujejo kot katalizator, da se še drugi proteini zvijejo napačno....

Nobelove nagrade - Kot je že v navadi, se je teden razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad pričel z medicino. Letošnji prejemniki te prestižne nagrade so ameriško-britanski profesor kognitivnih nevroznanosti John O'Keefe (polovica nagrade), norveška nevrofiziologinja May-Britt Moser ter njen soprog nevrofizolog Edward I. Moser (skupaj drugo polovico) za odkritje celic, ki v možganih gradijo sistem pozicioniranja.

Okolje, v katerem se...

Slo-Tech - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj dejal, da imajo ZDA dokaz, da so v Siriji 21. avgusta v zloglasnem napadu na civiliste uporabili bojni plin sarin. To naj bi dokazovale kemične in toksikološke preiskave vzorcev las in krvi žrtev. Tudi inventar naj bi podpiral to tezo, saj ima Sirija ogromne zaloge sarina. Ali je bil dejansko uporabljen sarin, je na tem mestu še...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanost je danes razglasila prejemnika naslednje Nobelove nagrade za leto 2012, in sicer za kemijo. Skoraj milijon evrov težko priznanje si bosta razdelila ameriška zdravnika in raziskovalca Robert J. Lefkowitz in Brian K. Kobilka "za raziskave z G-proteini sklopljenih receptorjev (GPCR)". S tem izrazom označujemo receptorje na površini celic, ki jim omogočajo zaznavanje dražljajev iz okolja in reagiranje nanje (če vas kemijsko ozadje ne zanima, preskočite na zadnji odstavek).

G-proteini so posebna skupina proteinov, ki sodelujejo pri prenašanju signalov in delujejo kot molekularna stikala. Celico namreč omejuje fosfolipidni dvosloj, ki mu nekemiki pravijo celična membrana. Ta odlično izolira celico od zunanjega okolja, skozi fosfolipidni...

CBS News - Izraelska zveza za pomoč bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo je za celoten minuli teden pripravila domiselno kampanjo za širjenje ozaveščenosti o tej resni in še neozdravljivi bolezni. Povezali so se z lokalnim kino kompleksom in nič hudega slutečim obiskovalcem namesto enega filma pokazali drugega, s povsem drugačno zgodbo. Obiskovalce je to močno zmedlo in vznemirilo - ni jim bilo jasno, kaj se dogaja; nekateri so vstali v jezi, drugi so se spogledovali, nekdo v zadnji vrsti je začel mahati projekcionistu, češ kaj pa dela.

Minuto kasneje se je slika zamenjala z oglasom Zveze in gledalcem povedala, za kaj gre; ter da se z občutki, ki so jih pravkar doživeli - nervoznost, zmedo, dezorientiranost, jezo glede tega - vsakodnevno sooča že...

Wired News - O prionih, ki jih poznamo le 30 let, izvemo vsake toliko časa kaj novega. Lani smo obširno pisali o ugotovitvah, da nanje evolucija deluje prav tako kakor na bakterije ali viruse, čeprav niso živi. Sedaj pa so znanstveniki iz Tübingena in Züricha ugotovili, da se je s prioni moč okužiti tudi po zraku.

Kot poročajo v članku Aerosols Transmit Prions to Immunocompetent and Immunodeficient Mice, ki je bil objavljen v reviji PLoS Pathogens, so miši izpostavljali...

Ars Technica - Čeprav so ljudje neprimerno bolj zapletena bitja od, recimo, glist, nimajo nič več genov, ki kodirajo za proteine. Bakterije jih imajo nekaj tisoč, število pa potem z naraščajočo razvitostjo organizma zraste do okoli 30 tisoč, kjer nespremenjeno vztraja za praktično vsa kompleksnejša živa bitja. To spoznanje je takoj po uspešnem razvozlanju človeškega genoma najprej pomenilo hud udarec za človeški napuh, kasneje pa je prizadetost zamenjalo vpraševanje, zakaj je to tako.

Znanstvenika v članku Nonspecific binding limits the number of proteins in a cell and shapes their interaction networks, ki je objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pojasnjujeta, da se odgovor skriva v preprosti fizični kapaciteti celice....

ScienceDaily - O kemijski spojini trinitramid so špekulirali že pred leti, a je nihče ni uspel sintetizirati, tako da je obvisela v veliki skupini po izračunih stabilnih, a nesintetiziranih spojin. V novi številki revije Angewandte Chemie v članku Experimental Detection of Trinitramide ekipa raziskovalcev s Kraljevega instituta za tehnologijo v Stockholmu poroča o uspeli sintezi trinitramida, kar utegne tlakovati pot k novim raketnim gorivom.

S formulo N(NO₂)₃ je trinitramid največji dušikov oksid....

Slo-Tech - Raziskovalci z berlinskega Inštituta za mehko snov in funkcionalne materiale so razvili nov način mikroskopiranja celic, ki združuje prednosti elektronske in klasične mikroskopije, o čemer poročajo v članku Three-dimensional cellular ultrastructure resolved by X-ray microscopy v najnovejši številki revije Nature Methods.

Pri novem načinu mikroskopiranja celičnih preparatov ni treba fiksirati, obarvati ali rezati. Namesto tega celotne celice na hitro zmrznejo in preučujejo v naravnem okolju. Prednost je tudi takojšnja visokoločljivostna trodimenzionalna slika celotne celice, s čimer odpade potreba po mukotrpnem snemanju različnih...

Slashdot - V Veliki Britaniji se soočajo s skrb vzbujajočimi trendi okužb spolno prenosljivih bolezni - v zadnjem letu je število okužb doseglo že prek štiristo tisoč. Ker je več kot dve tretjini okuženih žensk in več kot pol okuženih moških mlajših od 25 let in ker opažajo, da je mlajšim nerodno obiskati svojega zdravnika, so se odločili odkrivanje bolezni približati mlajši generaciji z uporabo sodobne tehnologije.

V razvoju je naprava, ki bo sposobna zaznati prisotnost okužbe z večino spolno prenosljivih bolezni. Delovala bo tako, da bo uporabnik napravo oslinil ali polulal, ta pa bo z uporabo mikro oz. nanolaboratorija na čipu uspela zaznati sledi infekcije in postaviti diagnozo v roku nekaj minut. Rezultate analize bo možno enostavno prebrati s priklopom naprave na telefon ali računalnik, končna prodajna cena je predvidena nekje od 50 penijev do 1 funta, prodajati pa jih nameravajo tako kot kondome, prek avtomatov.

Strokovnjaki, ki vključujejo zelo pester nabor visoko tehnoloških...

Slo-Tech - Znanstveniki z Rush University Medical Center v novi številki revije Journal of Neuroscience poročajo o odkriti novi tarči, ki bi jo lahko uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Njeno napredovanje bi lahko preprečili z blokiranjem encima nevtralna sfingomielinaza (znana tudi kot sfingomielin fosfodiesteraza), ki katalizira hidrolizo sfingomielina na svoja sestavna dela, to sta fosfoholin in ceramid. Sfingomielin je vrsta sfingolipidov, ki imajo na ogrodje iz višje maščobne kisline in sfingozina pripet fosfoholin. Najdemo ga v različnih celičnih membranah, največ...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, so raziskovalci iz Oxforda in Norveške ugotovili, da jemanje vitamina B morda vpliva na izgubo spomina pri Alzheimerjevi bolezni.

Raziskovalci iz Oxfordske univerze ter norveške Univerze v Oslu v članku Homocysteine-Lowering by B Vitamins Slows the Rate of Accelerated Brain Atrophy in Mild Cognitive Impairment: A Randomized Controlled Trial opisujejo kontrolirano klinično študijo, kjer so 271 prostovoljcem dajali visoke doze vitaminov B6, B9 in B12.

Analiza je pokazala, da je jemanje teh vitaminov v povprečju zmanjšalo krčenje možganov za 30% (to so dokazali s slikanjem z magnetno resonanco). Pri Alzheimerjevi bolezni se namreč možgani krčijo, s tem pa tudi upadajo kognitivne sposobnosti posameznika.



Pred tem je že bila ugotovljena pozitivna povezava med visokimi vrednostmi

New York Times - Kot poroča New York Times, so raziskovalci odkrili zanesljiv test za ugotavljanje, ali oseba je oziroma bo zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Kot opisujejo v članku Diagnosis-Independent Alzheimer Disease Biomarker Signature in Cognitively Normal Elderly People, objavljenem v Archives of Neurology, je to mogoče z razmeroma preprostim testom možgansko-hrbtenjačne tekočine (cerebrospinalnega likvorja), ki je dostopnejši in cenejši od pozitronske tomografije.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo nekaj več kot 300 posameznikov, starejših od 70 let, so jim pregledali cerebrospinalni likvor in v njem iskali protein beta amiloid (natančneje, Aβ42 oz. njegovo izoformo z 42 aminokislinskimi ostanki, ki ima najbolj izraženo težnjo po tvorbi vlaknastih struktur, ki se pri Alzheimerjevi bolezni nalagajo v možganih in tvorijo lehe), protein tau in na treoninskem ostanku 181 fosforilirani protein tau (τ181P, hiperfosforilirana oblika proteina tau se začne spontano agregirati v večje skupke,...

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...

Delo - Revija Occupational Environmental Medicine je objavila novo študijo švedskih znanstvenikov, Lennarta Hardella, Kjella Hanssona Milda ter ostalih sodelavcev, ki kaže, da več kot desetletna uporaba mobilnega telefona poveča tveganje za nastanek tumorjev.

Gre za več analizo dosedanjih študij, ki kaže, da daljša uporaba mobilnega telefona za 20 odstotkov poveča možnost obolelosti za akustičnim nevrinomom, benigno tvorbo, ki prizadene ušesni živec, za 30 odstotkov pa se poveča možnost za pojav malignega tumorja - glioma.


Vir slike: