Slo-Tech - Hitro mineva čas in spletna enciklopedija Wikipedija, ki je spremenila način iskanja informacij, praznuje že 15 let delovanja. Jimmy Wales in Larry Sanger sta 15. januarja 2001 postavila spletno enciklopedijo, ki sta jo zaradi uporabe tehnologijoe za skupinsko urejanje wiki poimenovala kar Wikipedija. Niti slutiti nista mogla, da bo spletna stran zrasla v največjo enciklopedijo vseh časov, ki ima prispevke v več kot 280 jezikih in je prisilila Encyclopedio Britannico, da preneha izhajati v papirnati obliki. Resnici na ljubo moramo priznati, da bi se slednje bržkone zgodilo tudi brez Wikipedije, je pa ta pokazala, da so skupinski prostovoljski projekti možni in da lahko dajo izvrstne rezultate,...

Slashdot - Univerza Stanford se je zaradi dobrega odziva občinstva odločila razširiti ponudbo predmetov, ki so v celoti skupaj s posnetimi predavanji in nalogami za slušatelje dostopni na spletu. Začela sta Sebastian Thrun in Peter Norvig, ki sta na splet priobčila osnove umetne inteligence (skupina na redditu), sedaj pa sta dostopna še dva druga predmeta.

Gre za strojno učenje, ki ga predava Andrew Ng, in podatkovne baze, ki jih predava Jennifer Widom. Slušatelji - prijavi se lahko dobesedno kdorkoli, umetna inteligenca jih je imela prek 100.000 - bodo spremljali predavanja, ki so za lažje sledenje razkosana v 10-minutne prispevke. Poleg tega bodo dobivali tudi tedenske naloge, ki jih bodo na Stanfordu tudi pregledali in posredovali povratno informacijo. Posamezen predmet naj bi vzel od osem do deset ur časa tedensko, od tega bosta približno dve tretjini odpadli na samostojno delo pri reševanju problemov.

Prijave...

Slashdot - Današnjo bero dobrih novic nadaljujemo z zadnjimi rezultati dela dr. Jure Leskovca, nekdanjega diplomanta FRI in predavatelja na Univerzi v Stanfordu, kjer se ukvarja predvsem z analizo socialnih omrežij in izluščanjem vzorcev vedenja množic oz. celo predvidevanjem bodočega vedenja. Trenutno je zaključil delo na algoritmu, ki na podlagi seznama Facebook prijateljev in njihove medsebojne komunikacije uspešno predvideva, koga bo določena oseba dodala na seznam svojih prijateljev in koga ne. Algoritem zadane v povprečju polovico novododanih prijateljev, vendar je spisan tako, da se sam uči, zato bo v prihodnosti samo še bolj natančen. Leskovec ga misli še razširiti, npr. za odgovor na vprašanje, ali je socialno omrežje že preveliko in zato...

Slo-Tech - Na univerzah po svetu Wikipedije ne štejejo kot kredibilen vir, ker lahko podatke po njej premetava vsakdo (čeravno je zelo uporabna za pregled znanja in zbirka koristnih povezav do primarnih virov), a malo katera ponudi uporabno alternativo. Na Stanfordu je filozof Larry Sanger, ki je dolgo časa sodeloval pri Wikipediji, začel urejati spletno enciklopedijo, ki jo imenujejo avtoritativna. Prispevke vanjo pišejo akademiki, vsak članek pa je pregledan pred objavo na spletu. Sicer je Stanford Encyclopedia of Philosophy, kot se imenuje, kakor Wikipedija brezplačna, a ni odprta za urejanje. Tako lahko tej enciklopediji verjamemo in jo tudi citiramo v svojih delih brez slabe vesti.

Poudariti velja, da stanfordovska verzija ne opravlja iste...

The New York Times - Wikipedija je vsak dan manj prosta enciklopedija, saj je vsled vandalizma uporabnikov primorana uvajati nove in nove metode omejevanja urejanja. Najnovejši prijem se nanaša na članke o živih osebah, ki so pogosto tarče nepridipravov. Ti članki bodo odslej moderirani - to pomeni, da bo vsako spremembo moral potrditi zaupanja vreden uporabnik, preden bo našla pot na glavno stran. Do takrat bo na ogled stara revizija.

Flagged Revisions, kot se imenuje ta novotarija, je na nemški Wikipediji že nekaj časa stalnica, sedaj pa se je prebila še v elitno (z največ članki) angleško verzijo. Nekateri vidijo v tem prečkanje psihološkega Rubikona, saj se s tem uporabniki Wikipedije pravnoformalno razdelijo na dve kasti - zaupanja vredne in ostale. Res je, da je bilo že doslej moč za nek čas zakleniti članke o ljudeh na tapeti, kjer so vandali prepogosto izkazovali svoje nestrinjanje z maličenjem članka, a to so bili individualni primeri. Nova ureditev to stanje generalizira.

Heise - Ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedije Jimmy Wales je dejal, da je po njegovem mnenju nemška različica Wikipedije točnejša od angleške. Ali v njegovih besedah, "da ima višjo kakovost". Pojasnil je, da imajo tovrstni spletni projekti težave z zagotavljanjem točnosti informacij, zaradi česar želi k sodelovanju vzpodbuditi več akademikov. Zakaj točno je nemška verzija boljša, ni pojasnil, lahko pa sklepamo, da je nemščina le bolj eksotičen jezik od angleščine, tako da po njej ne more packati poldruga milijarda ljudi, marveč le slabih 200 milijonov, od katerih jih je polovica pedantnih Nemcev.

Nemška Wikipedija je s približnom milijonom člankov na drugem mestu za angleško po obsegu (2,8 milijona), skupno pa je v Wikipediji že 250 različnih jezikov - res, v nakaterih je zgolj tuintam kakšen članek. Za primerjavo, slovenska ima 74 tisoč prispevkov. Na re:publici je Wales odgovarjal tudi na očitke blogerjev, da velika podjetja prirejajo članke v svojo korist. Dejal je, da imajo...

Slashdot - V Nemčiji se zgodil zanimiv primer, ki nazorno kaže, kako nevarno se je zanašati izključno na Wikipedijo pri iskanju informacij. Nemčija je 10. februarja dobila novega ministra za gospodarstvo, ki ima spričo plemiškega porekla strašno dolgo ime: Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg. Že ko so se pojavile prve govorice o imenovanju za ministra, je neki šaljivec na Wikipediji članek malo popravil, in sicer je ministru dodal še izmišljeno ime Wilhelm, tako da se je njegovo ime glasilo Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.

Nemški tisk, ki je nato poročal o možakarju, je ime prebral v Wikipediji in kmalu se je napačno ime znašlo v Spieglu, Bildu, TAZ-u, Süddeutsche Zeitungu in še kje. Medtem so napako na Wikipediji odkrili in zahtevali dokaz o resničnem imenu v kredibilnem viru, ki so ga našli nikjer drugje kot v Spieglu, ki ga prej prepisal iz...

Yahoo News - Jimmy Wales, ustanovitelj največje proste spletne enciklopedija Wikipedija, je v ponedeljek dejal, da razmišlja o papirnati izdaji Wikipedije. Za zdaj je dosegljiva le prek interneta, kar je po njegovem mnenju ovira za dosego cilja proste dostopnosti znanja po celem svetu, ne le tistem koščku s hitrimi internetnimi povezavimi. Tako lahko od sredine prihodnjega leta dalje pričakujemo prvo tiskano izdajo Wikipedije, prav tako pa tudi verzije na CD-jih in DVD-jih, namenjene deželam v razvoju.

Wales je razmišljal tudi o spletnem vandalizmu, težavi, ki prizadene vse spletne strani, kjer uporabniki lahko prosto spreminjajo ali dodajajo vsebine. Kritični članki v Wikipediji so predvsem tisti, ki obravnavajo aktualno problematiko ali kontroverzne teme, naprimer iraško ali vietnamsko vojno, religijo itn. ( Primer vandalizma v članku o vietnamski vojni.) Takšne izpade sicer skrbniki relativno hitro popravijo, a so kljub temu moteči. Jimmy Wales je dejal, da Wikipedija razvija novo...