Slo-Tech - Moderna plastika je skoraj čudežni material - lahko jo oblikujemo v poljubne oblike, je trdna in vzdržljiva, nestrupena in stabilna. Prav zadnja lastnost povzroča največ težav, saj se odpadki kopičijo in kopičijo. Plastika sčasoma preperi na majhne koščke, ki pa se še stoletja ne razgradijo, zato so jih morja polna. Čeprav sama po sebi ni strupena, kazi morja, obale in predstavlja veliko nevarnost za živali, kadar se jim kam zatakne.

Ena najpogostejših vrst plastike se imenuje PET (polietilen tereftalat). V naravnem okolju praktično ni organizma, ki bi jo bil sposoben razgraditi, zato se...

Slo-Tech - Že pred leti smo ugotavljali, da je mogoče ljudi identificirati po bakterijah, ki jih puščajo za seboj. Na nas živi na milijarde bakterij in drugih mikroorganizmov, ki jih pridno trosimo naokoli. Na predmetih, ki se jih pogosto in dlje časa dotikamo, zlasti če smo edini, se razvije enaka mikrobna kultura. Na tipkovnicah in miškah, na primer. Sedaj pa so raziskovalci stopili še korak dlje in na podoben način identificirali tudi zasebne partnerje.

Glavna prednost identifikacije z mikrobi je prav njihova razširjenost, saj jih imamo dobesedno povsod na sebi in se jih ne moremo otresti. Medtem ko lahko sorazmerno dobro preprečujemo kontaminacijo s svojim DNK, je skoraj nemogoče preprečiti, da bi naokoli nosili in puščali svoje mikrobe. V preteklosti so...

Slo-Tech - Julijska ekspedicija Scrippsovega inštituta za oceanografijo pri Univerzi v San Diegu v globine Marijanskega jarka (najgloblje oceansko dno na Zemlji) je na doslej rekordnih globinah našla neodkrita živa bitja z zelo zanimivimi lastnostmi. Gre za gigantske amebe, ki so vidne s prostim očesom in prilagojene na življenje v temi, hladu in pod ogromnim pritiskom.

Amebe so našli na globini 10.641 metrov, kjer je pritisk približno tisočkrat večji kot na površju, medtem ko je bil dosedanji rekord 7.500 metrov. Odkrili so amebe, ki merijo tudi več kot 10 centimetrov, a sestojijo iz ene same celice. Gre torej za ene največjih celic na svetu, saj imajo živa bitja običajno tako majhne celice, da jih je potrebno gledati pod mikroskopom.

Imajo pa te...

PhysOrg.com - Znanstveniki z Univerze v Warwicku so v bakteriji Rhodococcus jostii RHA1 našli gena za encima iz skupine peroksidaz Dyp, označena kot DypA in DypB, ki omogočata razgrajevanje lignina. Podrobno so analizirali DypB, za katerega so odkrili, da ima pomembno funkcijo pri razgradnji lignina. Ko so pripravili mutantski sev bakterij ΔdypB (to pomeni, da imajo delecijo gena DypB), je bila izražena aktivnost razgradnje lignina bistveno manjša. Nadalje so ugotovili, da uporablja encim kot kofaktor dvovalentne manganove ione. Izolirani rekombinantni...

Slo-Tech - V Mehiški zaliv je od eksplozije na plavajoči ploščadi Deepwater Horizon, ki se je zgodila 20. aprila, izteklo že na tisoče kubičnih metrov nafte. Šele v začetku avgusta so uspeli zamašiti vrtino, iz katere je bila brizgala nafta, tako da je bilo ogromno škode že povzročene. BP je sprožil intenzivno čistilno akcijo, a te so navadno sila potratne in neuspešne. Ko je leta 1989 potonil tanker Exxon Valdez na Aljaski, so vsem prizadevanjem navkljub uspeli očistiti in zbrati manj kot 10 odstotkov razlite surove nafte. Od tistih dni se metode čiščenja niso bistveno nadgradile, tako je pričakovati boljši...

TechCrunch - Ena najstarejših kemijskih reakcij, ki jo izkorišča človeštvo, je alkoholno vretje. V uporabi je več tisoč let, čeprav njeno kemijsko ozadje in morfologijo organizmov, ki jih zanjo izkoriščamo, poznamo manj kot sto let. Alkoholno vretje je antična stranpot metabolizma, ki je bila pomembna v prvih milijardah let po nastanku Zemlje, ko je bila atmosfera reducirajoča. Nastanek kisika in razvoj oksidativne atmosfere, za kar so poskrbeli fotosintetski organizmi, sta omogočila razvoj aerobnega metabolizma, a nekaj organizmov je ostalo pri preizkušenem načinu pridobivanja energije. Tak primer so...

Slo-Tech - V Mehiški zaliv je vse od eksplozije na plavajoči naftni ploščadi Deepwater Horizon do pred nekaj dni, ko so delavci družbe BP plc, ki je imela vrtino v zakupu, na morsko dno poveznili posebno kupolo, iztekala nafta. Razlog za eksplozijo je še neznan, a pričevanje glavnega skrbnika elektronike na ploščadi Michaela Williamsa kaže, da gre za kombinacijo človeške napake in nestabilnih računalniških sistemov.

Kot pišeta neworleanski časnik Times-Picayune in The New York Times, so Williamsa približno mesec dni pred eksplozijo poklicali, naj pride na ploščat pogledat računalniške sisteme za nadzor in upravljanje vrtanja. Williams je odkril, da so se sistemi redno sesuvali z modrim zaslonom...

Slashdot - 479 članov, 482428 obdelanih paketov in 411.953 let procesorskega časa. Marsikomu ti podatki ne povedo ničesar, nam Slo-Techovcem pa so lahko v ponos, saj kažejo napredek, ki ga je naša SETI ekipa naredila tekom let. Kljub našemu prispevku in prispevku drugih k projektu SETI, pa poleg trume bakterij, ki naj bi naseljevale okoliške planete, še vedno nismo našli inteligentnih nezemeljskih bitij. Po poročanju te strani naj bi le-te odkrili do leta 2020, celotna trditev pa zopet temelji na predvidevanjih - bolj natančno na Drakovi enačbi in Moorovemu zakonu. Seveda pa moramo ta predvidevanja jemati s kar precejšnjo mero rezerve, saj se je človeštvo že tolikokrat opeklo z raznimi predvidevanji o tem, kdaj bo zmanjkalo nafte, pa tudi z malce bolj butastimi, kot je na primer napovedovanje konca sveta. Pa tudi če pridemo v stik s kako nezemeljsko civilizacijo, je vprašanje, koliko časa bo potrebnega, da pošljemo odogovor. Poleg tega nikjer ne piše, da se morebitne nezemeljske...

Slashdot - Sodeč po tem članku, ki sem ga našel na Slashdotu, smo računalnikarji kar precej ogrožena "vrsta". Če odštejemo sevanje monitorjev, ki še zdaleč nima blagodejnega učinka na naše zdravje in kup drugih nadlog, ki nas lahko doletijo (grbavost, ...), nas ogrožajo tudi bakterije. Po poročanju prej omenjene strani se na delovnem mestu nahaja kar štiristokrat (!) več bakterij kot na sedežu povprečno umazane straniščne školjke. Uf, če pomislim, koliko las, drobtin, prhljaja, prahu in drugih stvari se nahaja pod mojo tipkovnico, me kar zmrazi. Brr.

CNN - No, ker je danes eden izmed tistih dni, ko je pomanjkanje kratkih novic na višku, X-bit labsovih esejev pa se mi ne da brati, bom objavil še eno zanimivo novico za vse dvomljivce, ki ne verjamejo, da nekje ve vesolju obstaja neka vrsta organizmov, ki je podobno ali celo bolje razvita od ljudi. Znanstveniki so namreč odkrili bakterijo, ki zmore živeti brez kisika in sončnih žarkov. To pa je gotovo eno izmed najpomembnejših odkritij, ki bo še podkrepilo teorijo o tem, da v vesolju vseeno nismo sami. Več o tem si preberite tukaj.