Slo-Tech - Iz Defense Information Systems Agency (DISA), gre za posebni oddelek ameriškega obrambnega ministrstva, so sporočili, da so doživeli obsežen vdor v svoj sistem. Ta naj bi se primeril že med lanskim majem in julijem, v njem pa so bili po prvih poročilih izpostavljeni osebni podatki 200.000 uporabnikov, večinoma gre za imena in priimke ter osebne identifikacijske številke possameznikov.

Kot so sporočili iz DISA - in kot je v takih primerih zdaj že skoraj običajna PR fraza - nimajo podatkov, da bi razgaljeni podatki do sedaj bili na kakršenkoli način zlorabljeni. Bodo pa vsem prizadetim določeno obdobje nudili brezplačen nadzor, kot jim sicer to narekuje zakon.

Agencija je pred dnevi začela obveščati posameznike, katerih podatki so bili ogroženi in eden med njimi, Andy Piazza, je pismo objavil na Twitterju.

Ironija je, da gre za agencijo, ki zaposluje 8.000 ljudi in je zadolžena za informacijsko podporo in varnost komunikacij v Beli hiši ter na diplomatskih predstavništvih...

Reuters - Kot poročata Wikileaks in Reuters, so danes nekdanjega švicarskega bankirja in Wikileaks žvižgača Rudolfa Elmerja po 6 mesecih dokončno izpustili iz pripora, brez vložitve obtožnice.

Elmer je nekdanji zaposleni v investicijski banki Julius Bär Gruppe iz Züricha, za katero je vodil podružnico na Kajmanskih otokih. Leta 2004 ga je banka odpustila, po njihovih besedah zaradi "nesprejemljivega vedenja, ki je bilo posledica razočaranja nad počasi napredujočo kariero". Elmer naj bi pred odhodom nabral občutljive o strankah in z njimi neuspešno izsiljeval svojega delodajalca, nato pa imigriral na Madagaskar. Januarja letos se je vrnil v Evropo in najprej v Londonu Julianu Assangu izročil dva CD-ja s podatki uspešnih poslovnežih, politikih,...

Sophos - Podporniki Wikileaks, ki vse od začetka gonje proti Julianu Assangeu bijejo spletno bitko proti organizacijam in državam, ki so po njihovem mnenju na poti Wikileaksu, so napadli strani zimbabvejske vlade. Povod za napad je bila tožba žene zimbabvejskega diktatorskega predsednika Roberta Mugabeja proti časniku, ki je navajal depeše o nezakonitem trgovanju z diamanti. Grace Mugabe v tožbi zahteva 15 milijonov dolarjev odškodnine.

Skupina Anonymous je zato napadla strani zimbabvejske vlade in Mugabejeve stranke. Nekatere so zgolj onesposobili s koordiniranimi DoS-napadi, v druge so vdrli in jih spremenili. Vlada je to poizkušala prikriti tako, da je na strani objavila obvestilo o nedosegljivosti zaradi vzdrževalnih del. Anonymous je na svojih straneh zapisal, da se borijo proti režimu v Zimbabveju, ker ta ne podpira neodvisnosti...

Guardian - Po poročanju tujih medijev, ki so dobili dokumente v predogled (Guardian, New York Times, Spiegel, El Pais in Le Monde), WikiLeaks danes objavlja svojo naslednjo zbirko dokumentov. Tokrat gre za komunikacije med ameriškim zunanjim ministrstvom ter ameriškimi veleposlaništvi.

Glede na podatke iz Spiegla, je v objavljenih dokumentih Slovenija omenjena 836 krat. Na seznamu cvetk v New York Timesu pa piše, da je ameriška vlada Sloveniji v zameno za sprejem enega zapornika iz Guantanama ponujala avdienco pri Obami (čeprav očitno smo si avdienco želeli mi).

Guardian je tudi objavil povezavo na seznam depeš brez njihove vsebine. Tagi omogočajo najrazličnejše statistične analize.

Dokumenti so sedaj na voljo. (del njih)

Slo-Tech - Danes ponoči je Wikileaks kljub prizadevanjem Pentagona za preprečitev izdal 400.000 tajnih dokumentov o vojni v Iraku. V njih je moč prebrati, da so ameriški vojaki še več let po škandalu z mučenjem zapornikov iz leta 2004 nadaljevali zlorabe in mučenje ujetnikov, poroča The New York Times.

Ignorirali so tudi zlorabe, posilstva in umore, ki jih je izvajala iraška policija. Ta je na več zapornikih uporabljala metode pretepanja, povzročanja opeklin, bičanja, rezanja prstov, polivanja s kislino itn. Američani tega v večini primerov niso preiskovali, čeprav so bili na to opozorjeni, ampak so preiskavo prepustili iraškim oblastem. Leta 2005 so tudi uradno zapisali,...

CNN - Pentagon je kmalu po objavi zaupnih vojaških dosjejev na Wikileaks javno obtožil omenjeno stran, da so s priobčitvijo podatkov ogrozili ameriško varnost in napredovanje operacij v Afganistanu. Očitno so nekoliko pretiravali, saj je ameriški obrambni minister Robert Gates v pismu senatorju Carlu Levinu dejal, da Wikileaks ni razkril nobenih občutljiv virov ali metod obveščevalcev. Dodaja, da sicer še vedno obstoji nevarnost, da bi se Talibani maščevali v dosjejih omenjenim Afganistancem, a se po poročilih NATA to še ni primerilo.

CNN poroča, da je bilo pismo napisano že 16. avgusta na zahtevo senatorja, ki je vodja senatnega Odbora za oborožene sile. Gates je zapisal, da so objavljene informacije večidel "taktične vojaške informacije". Objavljene informacije...

Guardian - Stran Wikileaks, kjer lahko žvižgači objavljajo tajne dokumente in je v zadnjem času zaradi afganistanskih dosjejev požela veliko publicitete, tarna, da jim je ameriška vlada onemogočila dostop do donacij, s katerimi financirajo svoje delovanje. Stran ima odprt račun pri posredniku Moneybookers in ta je blokiral njihov račun. Ko so zaprosili za utemeljitev, so jim povedali, da so to storili na podlagi zahteve ameriške vlade (Moneybookers je britansko podjetje z dubajskim lastništvom!), ki jih je uvrstila na seznam vrednih opazovanja (watchlist).

Moneybookers naj bi račun zaprl že 13. avgusta, kar je le nekaj dni po objavi afganistanskih dosjejev, ki so Pentagon hudo razburili. Vlada je potem zahtevala umik dokumentov o civilnih žrtvah v vojni v...

Google - Vsem polemikam navzlic Wikileaks ne namerava odnehati, je dejal njihov obraz Julian Assange. Čeprav so stran ZDA obtožile protidržavnega delovanja in začele nagovarjati celo svoje zaveznike k vložitvi obtožnic zoper Assangea, bo stran objavila še preostalih 15 tisoč dokumentov iz ameriške vojne v Afganistanu, ki so jih pridobili. Assange je pojasnil, da je zamik posledica nadrobnega prečesavanja dokumentov z namenom zavarovati življenja afganistanskih civilistov in vojakov, ki bi jih talibani vsled sodelovanja z zavezniškimi silami lahko pobili. Doslej so objavili že več kot 77 tisoč afganistanskih dokumentov.

Obnašanje Wikileaksa buri duhove po vsem svetu, saj gre za trk med pravico javnosti do obveščenosti, varovanjem državnih...

Slo-Tech - Wikileaks ima svoje strežnike na Švedskem z razlogom. Ta nordijska država ima namreč eno najbolj rigoroznih zakonodaj, kar se tiče svobode izražanja, novinarske svobode in zaščite virov. Po švedski zakonodaji novinarji identitete svojih virov sploh ne smejo izdati, saj bi v nasprotnem primeru zagrešili kaznivo dejanje. Vir, katerega identiteta je bila izdana brez privoljenja, sme tožiti brezvestnega novinarja in tožbo bo dobil. Tudi organe pregona vežejo enako stroge določbe, saj ne le da novinarja ne smejo zasliševati in od njega terjati razkritja vira, marveč tudi če bi za identiteto vira izvedeli, ga ne smejo preiskovati.

S temi podatki se hvali tudi Wikileaks, a po poročanju...

CNet - Ameriško obrambno ministrstvo je od strani Wikileaks uradno zahtevalo, da vrne vse vojaške dokumente v svoji posesti, saj da gre za last ameriške vlade. Tiskovni predstavnik z ministrstva Geoff Morrell je poudaril, da predstavlja stran Wikileaks s svojimi navedbami, da je objavljanje tajnega materiala legalno, predrzno nagovarjanje ameriških vladnih in vojaških uslužbencev h kršenju zakonov. Zato od njih zahtevajo vrnitev vseh dokumentov in uničenje kopij, ki jih še imajo.

Najhitrejši odgovor je Wikileaks posredoval prek Twitterja, v katerem so zahtevek označili kot smešne grožnje, nakar so uporabnike pozvali k donacijam. Še vedno se prepirajo o več sto megabajtih ameriških dokumentov o enotah v...

CNet - Varnostni strokovnjak in sodelavec spletne strani Wikileaks, o kateri se v zadnjih dneh vsled priobčitve mnogo tajnih dokumentov na svojih straneh piše tudi v medijih za širšo javnost, Jacob Appelbaum je bil ob vstopu v ZDA na meji pridržan in zaslišan zaradi omenjene strani.

Appelbaum je v ZDA prispel v četrtek zjutraj na letalu iz Nizozemske, ki je pristalo v Newarku. Po pristanku so ga cariniki potegnili na stran, češ da je naključno izbran za varnostni pregled. Odvedli so ga v sobo in preiskali njegovo prtljago, vključujoč njegov prenosnik. Imigracijski uradniki in cariniki so mu pojasnili, da ni aretiran, marveč le pridržan, nakar so ga zasliševali o projektu Wikileaks, kakšno je njegovo mnenje o vojnah v Iraku in Afganistanu, kje je glavni vodja Wikileaksa Julian Assange itn. Appelbaum brez...

Slo-Tech - Ted Talks je nedavno objavil interjvju z aktivistom in vodjem projekta WikiLeaks, Julienom Assangeom. Pogovor teče o njihovih zadnjih dosežkih, načinu dela ter o pomenu projekta za svetovno javnost.

Spletišče WikiLeaks objavlja zaupne vladne in zasebne dokumente in s tem skuša javnosti prikazati realno sliko svetovne polike, kot se sicer dogaja za skrbno zaprtimi vrati. Vir dokumentov so žvižgači (whistleblowers), tj. nekdanji ali sedanji zaposleni v vladah in drugih organizacijah, ki iz osebnih razlogov posredujejo papirovje naprej.

Pomembnejše objave tako vključujejo:

• videoposnetek zračnega napada nad skupino približno 10 ljudi julija 2007 v Bagdadu; med ubitimi sta bila dva dopisnika Reutersa in več neoboroženih civilistov
• ti. Afganistanski vojni zapisi 2004-10 - baza več kot 92 tisoč poročil dnevnih operacij v afganiskanski vojni;
• vsebino Yahoo! elektronskega predala ameriške podpredsedniške kandidatke Sarah Palin za časa kampanje;
• poročilo o korupciji pod vladavino Daniela arap...

Heise - Po finančnih težavah, ki so povzročile izpad delovanja strani Wikileaks, koder so objavljeni razni tajni dokumenti, je stran ponovno delujoča. Skupaj z vnovičnim zagonom strani so upravljavci postavili tudi uraden blog, kjer bodo lahko poročali o dogajanju obširneje kakor na Twitterju. Z vzpostavitvijo obeh kanalov komunikacije na Wikileaks odgovarjajo na kritike, češ, da delujejo netransparentno. Prav tako so že objavili prve podatke akcije zbiranja sredstev, ki jo je za Evropo vodila Wau Holland Stiftung.

Doslej so izplačali manj kot deset odstotkov zbranih sredstev, kar znaša 30.000 evrov. Trošili so za potne stroške predstavnikov Wikileaks, Juliana Assangeain Daniela Schmitta, strojno opremo in dostop do interneta. Sodelujoči pri Wikileaks ne prejemajo plače, honorarja, dnevnic niti pavšalnega povračila stroškov, je dejal Hendrik Fulda, predsednik Wau Holland Stiftung. Kdor ne verjame, si lahko naroči dokazila, dodaja.

Wired News - Stran Wikileaks, kjer najdemo razne tajne in zaupne dokumente, katerih objave vlade in podjetja najraje ne bi videla, gre v nos mnogo državam. Poročali smo že o več blokiranjih, tudi v demokratičnih Nemčiji in Avstraliji, te dni pa je Wikileaks objavil dokument, ki prikazuje, da so na žulj stopili tudi ameriški administraciji.

V 32 strani dolgem poročilu iz leta 2008 je ameriški vojaški protiobveščevalni center označil Wikileaks kot grožnjo ameriški vojski. V poročilu pišejo, da Wikileaks z objavljanjem tajnih dokumentov vodijo vodo na mlin tujim obveščevalnim agencijam, teroristom in upornikom, kar da je nesprejemljivo. Nadalje razglabljajo, da bi lahko tuje vlade objavile lažne informacije, ki bi poskušale spodkopati kredibilnost ZDA.

Ena izmed idej, kako iztrebiti ovaduhe iz lastnih vrst, je skrajno strog pristop. Vse bi morali identificirati, jih odpusti in kazensko preganjati, s čimer bi uničili zaupanje, ki ga Wikileaks uživa in odvrnili ljudi od objavljanja tajnih...

ITworld.com - Na konferenci Hack In The Box, ki te dni poteka v Kuala Lumpurju v Maleziji, je spletna stran Wikileaks objavila načrt, s katerim želijo na splet pridobiti še več skrivnih dokumentov. Ustvariti nameravajo platformo, prek katere bi lahko časniki, organizacije za zaščito človeških pravic, raziskovalci in ostali po varni povezavi prenesli dokumente na strežnike Wikileaks. Tako bi breme varovanja vira in morebitne pravne sankcije prevzel Wikileaks.

Ko bi preverili avtentičnost materiala, bi z Wikileaks material za nekaj časa (doba embarga) dostavili strani, ki je njegovo objavo vzpodbudila. Ta čas naj bi novinarju ali skupini omogočil, da napišejo zgodbo o zbranem materialu. Šele po preteku embarga bi dokumente objavili tudi na Wikileaks, kar utemeljujejo z dejstvom, da široka dostopnost znižuje vrednost dokumentov.

Na Wikileaks so doslej objavili že 1,2 milijona občutljivih dokumentov; o najbolj delikatnih smo poročali tudi na naših straneh. Priznavajo pa, da imajo težave z...

Slo-Tech - Kot poroča The Sydney Morning Herald, se je na avstralskem črnem seznamu domen, ki ga vzdržuje ACMA, znašel tudi Wikileaks. Slednji je poznana stran, ki objavlja razne nejavne dokumente, ki tako ali drugače pricurljajo v javnost. Razlog, da je Wikileaks pristal na tej famozni listi, je objava naslovov spletnih strani, ki jih cenzurira Danska. Da z njimi ne gre češenj zobati, so pokazali prejšnji teden, ko so upravljavcem foruma Whirlpool zagrozili z globo v višini 11.000 AUD, ker so na forumu objavili povezavo do neke spletne strani proti splavu, ki je prav tako na črnem seznamu.

Odločitev sicer nima opaznejšega vpliva na brskanje Avstralcev po internetu, se pa utegne to spremeniti, če bo vlada uveljavila obvezno cenzuro in filtriranje internetnega prometa. Na Wikileaks v izjavi za javnost ugotavljajo, da še vedno velja, da je prvo pravilo cenzure, da se o cenzuri ne sme govoriti. Poleg danskega so na Wikileaks razkrili še tajski seznam blokiranih strani, kjer so pod pretvezo...

Schneier.com - Kot poročajo na Wikileaks, so na spletni strani Pentagon Central Command (spletna stran je že ugasnjena) odkrili šifriran dokument v MS Word formatu z naslovom NATO in Afghanistan: Master Narrative.

Kot rečeno je dokument (bil) šifrian, vendar pa so vojaški operativci izbrali rahlo neustrezno geslo in ekipa Wikileaks je geslo razbila. Geslo je (bilo) progress. Dokument sicer ni označen s stopnjo zaupnosti, očitno pa le ni bil namenjen javnosti.

S pomočjo istega gesla so nato pri Wikileaks uspeli dešifrirati še tri najdene dokumente.

Bodo ameriški vojaki naslednjič izbrali daljše geslo?